Jedro

Ker pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani, stranka pa sodne takse ni plačala niti po plačilnem nalogu, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je stranka predlog za obnovo postopka umaknila in ugotovilo umik predloga za obnovo postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena.

Vlaganje številnih pravnih sredstev pri katerih ni izkazana postulacijska sposobnost, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke.

Izrek

I. Ugotovi se, da je tožeča stranka predlog za obnovo postopka umaknila.

II. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 95/2013 z dne 20. 3. 2013 je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka, za katerega ni plačala predpisane sodne takse.

2. Prvostopenjsko sodišče je nato tožečo stranko z dopisom pozvalo naj sporoči, ali vztraja pri vloženem pravnem sredstvu, glede na to, da obnova sklepa Vrhovnega sodišča ni mogoča in glede na to, da je sredstvo vložila sama, nima pa pravniškega državnega izpita. Ker je tožeča stranka sporočila, da vztraja pri vlogi, jo je prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom III U 64/2012-28 z dne 31. 5. 2013 pozvalo, naj v roku petnajstih dni od njegove vročitve plača sodno takso za obnovo postopka po tar. št. 6133 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 164,00 EUR, obenem pa je bila tudi opozorjena, da se bo v primeru, če taksa v roku ne bo plačana, štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.

3. Tožeča stranka je zoper ta plačilni nalog vložila ugovor, ki je bil s sklepom prvostopenjskega sodišča III U 64/2012-30 z dne 4. 7. 2013 zavrnjen. Zoper ta sklep je vložila vlogo, ki jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo kot pritožbo in jo s sklepom zavrglo, hkrati pa predlog za oprostitev plačila sodne takse za predlog za obnovo postopka in predlog za obročno plačilo sodne takse za predlog za obnovo postopka zavrglo. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 375/2013 z dne 11. 10. 2013 zavrglo. Tožeča stranka je ponovno vložila predlog za obnovo postopka, ki je bil ponovno zavržen.

4. V skladu s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V ZUS-1 vprašanje plačila sodnih taks ter posledic njihovega neplačila oziroma umika predloga za obnovo postopka ni urejeno, zato se v upravnem sporu primerno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 105. a člena ZPP, po katerih mora biti predpisana sodna taksa plačana ob vložitvi predloga za obnovo postopka, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko tudi opozori na posledice neplačila. Določba tretjega odstavka istega člena določa, da se, če sodna taksa ni plačana v navedenem roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.

5. Tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrženju predlogov za oprostitev in obročno plačilo sodne takse, dolžne sodne takse ni plačala. Ker pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknila in ugotovilo umik predloga za obnovo postopka.

6. Ne glede na navedeno Vrhovno sodišče dodaja, da bi bilo treba, kot je bilo tožeči stranki že večkrat pojasnjeno, predlog za obnovo postopka, tudi če bi bila sodna taksa plačana, zavreči, saj niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča III Up 64/2012-21 z dne 13. 2. 2013 je tožeča stranka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

9. Sistem pravnih sredstev v upravnem sporu je celovito urejen v ZUS-1. Ta kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Zahteve za varstvo zakonitosti kot izrednega pravnega sredstva ZUS-1 ne predvideva.

10. Zahteva za varstvo zakonitosti je kot izredno pravno sredstvo urejena v ZPP (členi 385 do 391). Na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Glede na to, da so vsa pravna sredstva sistematično urejena v ZUS-1, določb ZPP, ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti. Tudi sicer je treba poudariti, da lahko na podlagi določbe prvega odstavka 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži državno tožilstvo.

11. Ker zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče, ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1, zavrglo.

12. Vrhovno sodišče je v številnih primerih tožnikova pravna sredstva zavrglo, ker ni bila izkazana postulacijska sposobnost (opravljenega pravniškega državnega izpita), ki je po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 obvezna za vlaganje pravnih sredstev na Vrhovno sodišče. Ker kljub temu tožnik še naprej vlaga pravna sredstva (na Upravno sodišče RS (tretji odstavek 73. člena in 88. člen ZUS-1), ki mora pravno sredstvo, če o njem na podlagi 343. člena ZPP ne odloči samo, skupaj s sodnim spisom odstopiti v reševanje Vrhovnemu sodišču) in pri tem ne izkazuje postulacijske sposobnosti, s takimi vlogami nedopustno obremenjuje Upravno in Vrhovno sodišče. Zato ga je treba opozoriti, da tako ravnanje pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

13. Glede na navedeno Vrhovno sodišče tožnika opozarja, da ga bo, če bo po tem, ko mu bo vročen ta sklep, še naprej prejemalo v reševanje njegove vloge, ne da bi bila izkazana njegova postulacijska sposobnost, oziroma če ga ne bo zastopala oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, denarno kaznovalo. Z denarno kaznijo ga zaradi take zlorabe pravice do sodnega varstva lahko kaznuje že Upravno sodišče RS, ki v skladu s 343. členom ZPP lahko samo zavrže pravno sredstvo, naslovljeno na Vrhovno sodišče, oziroma lahko sklene, da njegovih nedovoljenih pravnih sredstev, s katerimi zlorablja pravico do sodnega varstva, ne bo obravnavalo in nanje ne bo odgovarjalo (prim. sklep Ustavnega sodišča RS Up-3427/07-34, U-I-287/2007-24 z dne 6. 11. 2008).