Jedro

Z zahtevkom za izplačilo sredstev se uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev, zato je tudi rok za uveljavljanje te pravice materialni rok. Tak rok pa pomeni zakonsko omejitev možnosti pridobitve določene materialne pravice in skladno s tem onemogoča njeno uveljavljanje izven okvirjev določenega roka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje zavrgel tožnikov zahtevek za izplačilo sofinanciranja sredstev investicije v njegov zasebni vodovod (1. točka izreka) in ugotovil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje na svoji spletni strani objavil Javni razpis za sofinanciranje investicij v zasebne vodovode na območju občine ... za leto 2018 (v nadaljevanju Javni razpis), skladno s katerim je rok za oddajo vloge tekel do 15. 10. 2018, rok za predložitev zahtevka za izplačilo sredstev pa do 15. 11. 2018. Organ prve stopnje se je pri tem skliceval na 7. točko Javnega razpisa, ki določa način izplačila sredstev in se glasi: "_Izplačilo se izvede na podlagi zahtevka za izplačilo, ki so ga upravičenci dolžni vložiti najkasneje do 15. 11. 2018. Zahtevku je treba priložiti poročilo o izvedeni investiciji, dokazilo o višini investicije (originalni računi izvajalcev) in dokazila o zaključku investicije1. Odobrena sredstva bodo upravičencem nakazana v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za izplačilo, nadzor nad namensko porabo sredstev pa bo vršila občinska uprava, ki bo preverjala ustreznost porabe odobrenih sredstev_."

3. V nadaljevanju organ prve stopnje pojasnjuje, da je bilo treba vlogi priložiti parafiran obrazec pogodbe, katere tretji člen se glasi: "_Zahtevek za izplačilo iz prejšnjega člena mora zastopnik upravičencev predložiti po opravljenih delih. Zahtevku morajo biti priloženi: poročilo o izvedeni investiciji, dokazilo o višini investicije (originalni računi izvajalcev) in dokazila o zaključku investicije (z enako vsebino kot v navedeni 7. točki Javnega razpisa). Rok za predložitev zahtevka z dokazili je 15. 11. 2018. Če do omenjenega roka zahtevek ne bo predložen, se šteje, da prijavljena dela niso bila izvedena, zato se odobrena sredstva ne nakažejo. Za pravočasne bodo šteli tudi zahtevki, ki bodo zadnji dan roka oddani na pošto s priporočeno pošiljko._" Prvostopenjski organ se sklicuje še na 7. člen Pravilnika o sofinanciranju investicij v zasebne vodovode, ki določa, da "_se izplačilo izvede na podlagi zahtevka za izplačilo, ki so ga upravičenci dolžni vložiti najkasneje do 15. 11. v tekočem letu_".

4. Iz nadaljnjih ugotovitev organa prve stopnje je razvidno, da je tožnik zahtevek za izplačilo sredstev, s katerim je uveljavljal pravico iz odločbe št. 355-4/2018 z dne 22. 10. 2018, poslal po pošti priporočeno 4. 12. 2018. Zato je organ prve stopnje presodil, da navedeni zahtevek ni pravočasen, zaradi česar ga je s sklicevanjem na 129. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel in ni opravil vsebinskega pregleda zahtevka in dokazil. 5. Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ob upoštevanju 7. člena navedenega Pravilnika o sofinanciranju investicij v zasebne vodovode se je strinjal s presojo organa prve stopnje, da se izplačilo odobrenih sredstev opravi po zaključku investicije (do odobrenega predvidenega zneska), pri čemer morajo upravičenci zahtevek za izplačilo vložiti najkasneje do 15. 11. Poudaril je še, da pogoje, višino sredstev, sofinanciranje in način izplačila sredstev podrobneje ureja Javni razpis, ki med drugim vsebuje določbe glede roka za za prijavo (5. točka Javnega razpisa), uporabe ZUP (6. točka Javnega razpisa) in načina izplačila sredstev (7. točka Javnega razpisa).

6. Iz nadaljnje obrazložitve je razvidno stališče organa druge stopnje, da v obravnavani zadevi ni bil določen rok za podpis pogodbe, katerega zamudo opravičuje tožnik v pritožbi, ampak rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev (najkasneje do 15. 11. 2018), razvidnega iz drugega odstavka 7. točke Javnega razpisa in vzorca pogodbe o sofinanciranju, ki je bil priloga razpisa. Menil je, da pošiljanje pogodbe o sofinanciranju v podpis 12. 11. 2018, torej 3 dni pred rokom za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ne vpliva na dolžnost upravičenca glede pravočasne vložitve zahtevka in ne omogoča podaljšanja s tem povezanega roka. Organ druge stopnje se je strinjal s tožnikovo pritožbeno navedbo, da iz odločbe ne izhaja dolžnost upravičenca vložiti zahtevek za izplačilo sredstev, vendar je poudaril, da je to razvidno že iz Javnega razpisa in vzorca pogodbe, ki ga je tožnik podpisal ob vložitvi vloge.

7. Organ druge stopnje je še pojasnil, da je bilo z odločbo št. 355-14/2018 z dne 22. 10. 2018 res odločeno o odobritvi sredstev, vendar pa upravičenec navedeno materialnopravno upravičenje uveljavlja šele z zahtevkom za izplačilo sredstev. Zato je sprejel stališče, da je rok za uveljavljanje te pravice prekluziven, zaradi česar njegova zamuda pomeni izgubo pravice zahtevati izplačilo sredstev. Organ druge stopnje je še poudaril, da za obravnavano zadevo niso pomembne tožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na fikcijo umika vloge, saj zahtevek ni bil zavržen, ker naj bi tožnik umaknil vlogo. Brezpredmetne pa so tudi pritožbene navedbe glede vročanja pogodbe v podpis.

8. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri uvodoma povzema dosedanji potek dogodkov, in sicer: (1) da se je na Javni razpis prijavil 15. 10. 2018; (2) da je konec oktobra prejel odločbo tožene stranke o sofinanciranju investicije na zasebnem vodovodu A. z dne 22. 10. 2018; (3) da je 13. 11. 2018 prejel dopis tožene stranke za podpis pogodbe in dva izvoda te pogodbe; in (4) da je 4. 12. 2018 toženi stranki poslal zahtevek za izplačilo sredstev za sofinanciranje investicije v Zasebni vodovod A. v višini 2.750,22 EUR.

9. V nadaljevanju tožnik navaja, da je upošteval zaporedje pravnih aktov, zaradi česar zahtevka za izplačilo sredstev za sofinanciranje investicije ni poslal pred podpisom pogodbe, iz katere izhaja obveznost vložitve zahtevka. Trdi, da je dopis za podpis pogodbe o sofinanciranju investicije na njegov naslov z navadno pošto prispel 13. 11. 2018, ko je že bil odsoten (do 19. 11. 2018). Pojasnjuje, da je po vrnitvi podpisal pogodbo, jo 22. 11. 2018 poslal toženi stranki, nato pa je na podlagi 3. člena navedene pogodbe toženi stranki 4. 12. 2018 poslal navedeni zahtevek za izplačilo sredstev.

10. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je razvidno, da je bil rok za podpis pogodbe zelo kratek, zaradi česar bi bila vrnitev podpisane pogodbe otežena tudi, če tožnik ne bi bil odsoten. Poleg tega je po tožnikovem mnenju pomembno, da so bili prijavi na razpis priloženi dokumenti, ki so bili na podlagi Javnega razpisa in 3. člena navedene pogodbe nujni za prejem finančnih sredstev, in sicer poročilo o izvedeni investiciji ter računi izvajalcev, saj je bila investicija že v celoti izvedena v avgustu. Glede na navedeno je imela tožena stranka po tožnikovem mnenju dokaze o izvedeni investiciji, zaradi česar je šlo pri pošiljanju zahtevka za izplačilo sredstev le za izpolnitev formalnih določb razpisa, torej za realizacijo že pridobljene pravice. To naj bi pomenilo, da bi lahko tožena stranka prijavo na razpis obravnavala tudi kot zahtevek za izplačilo sredstev.

11. Tožnik priznava, da pogodbe ni vrnil do 15. 11. 2018, kot je bilo določeno v javnem razpisu, vendar meni, da bi, če bi šlo za prekluziven rok, tožena stranka morala opraviti vročitev v skladu z ZUP in ne z navadno pošto dva dni pred rokom za vračilo podpisane pogodbe. Meni, da iz odločbe z dne 22. 10. 2018 ne izhaja, da je treba zahtevek za izplačilo sredstev vložiti do 15. 11. 2018, in se sklicuje na 2. točko izreka navedene odločbe, "_da bodo pravice in obveznosti vlagatelja v zvezi z dodeljenimi sredstvi določene v pogodbi_". Po tožnikovem stališču ni logično, da stranka vloži zahtevek za izplačilo sredstev pred podpisom pogodbe, v kateri je določena pravica. Meni, da je pravica zahtevati izplačilo nastopila šele s podpisom pogodbe.

12. Iz tožbenih navedb je še razvidno, da je fikcija umika vloge po 136. členu ZUP možna le, če to določa zakon. Ker v obravnavani zadevi zakon naj ne bi določal, da zaradi zamude pri podpisu pogodbe dodeljena pravica ugasne, naj bi neizplačilo sredstev predstavljalo nezakonit poseg v izvršljivo odločbo. Ob ponovnem sklicevanju na 2. točko izreka navedene odločbe poudarja vzpostavljeno hierarhijo dokumentov, kar po tožnikovem mnenju pomeni, da vlagatelj zahtevka ne more poslati pred podpisom pogodbe.

13. V odgovoru na tožbo se je tožena stranka sklicevala na razloge izpodbijanega sklepa. Ob sklicevanju na sodno prakso Vrhovnega sodišča poudarja, da je vložitev zahtevka pogoj za vsebinsko presojo upravičenosti do sofinanciranja. Zato meni, da ne gre le za realizacijo pridobljene pravice in da tožnik z odločbo z dne 22. 10. 2018 ni pridobil pravice do izplačila sredstev.

14. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da je zahtevek za izplačilo sredstev zavrgla zaradi zamude roka za njegovo vložitev. Poudarja, da iz javnega razpisa ni razvidna tožnikova obveznost, da bi moral hkrati z vlogo vložiti tudi navedeni zahtevek zato, ker je bila investicija že izvedena. Poleg tega tožena stranka pojasnjuje, da tožnik vlogi ni priložil vseh dokumentov, saj je v 7. točki javnega razpisa določeno, da je treba zahtevku priložiti poročilo o izvedeni investiciji ter dokazilo o njeni višini in zaključku, ki je ali uporabno dovoljenje ali zapisnik o finančnem in kvalitetnem prevzemu objekta ter fotografije o gradnji in izvedenem stanju. Trdi, da je tožnik vlogi priložil le dokazilo o višini investicije (dva računa dveh različnih izvajalcev). V zvezi s primopredajnim zapisnikom, za katerega tožnik v tožbi trdi, da ga ni bilo, tožena stranka dodaja, da je bil v ločeni zadevi sofinanciranja investicije v zasebni vodovod B, (v tej tožnik prav tako nastopa kot upravljavec vodovoda in pooblaščeni vlagatelj), zapisnik pripravljen in priložen k zahtevku. Zato je tožnik po mnenju tožene stranke vedel, da je treba zahtevku priložiti tudi zapisnik.

15. Iz navedb tožene stranke je še razvidno, da tožnik ni predložil dokazov o odsotnosti v času od 13. do 19. 11. 2018. Meni, da zatrjevana odsotnost tudi sicer ni relevantna za odločitev v obravnavani zadevi. Poleg tega izpostavlja, da je na zadnji strani pogodbe o sofinanciranju investicije v zasebni vodovod, ki jo je tožena stranka prejela po pošti dne 22. 11. 2018, kot datum tožnikovega podpisa naveden 17. 11. 2018. Tudi iz okoliščin ločene zadeve sofinanciranja investicije v zasebni vodovod B. je razvidno, da je podpis tožnika na dokumentu Obnova vodovoda B. datiran na 15. 11. 2018. 16. V pripravljalni vlogi tožnik pojasnjuje okoliščine izvedbe investicije na vodovodu. Trdi, da je bil v obdobju od 13. do 19. 11. 2018 odsoten in da se je vrnil 17. 11. v soboto, ko je podpisal pogodbo o sofinanciranju investicije. Izpostavlja, da se investicija v zasebni vodovod B. nanaša na drug primer, do katerega se ne bo opredeljeval. 17. Iz tožnikovih nadaljnjih pripravljalnih vlog je še razvidno, da je tožena stranka v letu 2019 spremenila pogoje za prijavo na javni razpis za sofinanciranje investicij v zasebne vodovode. Meni, da ga tožena stranka s tem v zvezi diskriminira zaradi obravnavane tožbe.

**K I. točki izreka:**

18. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

19. Iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožena stranka objavila Javni razpis za sofinanciranje investicij v zasebne vodovode na območju občine ... za leto 2018, da je tožnik v imenu upravičencev za sofinanciranje zasebnega vodovoda oddal vlogo z dne 15. 10. 2018 in da je tožena stranka na podlagi odločbe številka 355/14/2018 z dne 22. 10. 2018 upravičencem dodelila sredstva za izvedbo v vlogi navedene investicije. Med strankama ni sporno, da je tožnik zahtevek, s katerim je uveljavljal pravico iz navedene odločbe, 4. 12. 2018 poslal po pošti priporočeno, čeprav je bilo v javnem razpisu določeno, da je to treba storiti do 15. 11. 2018. V bistvenem je sporno, ali je navedeni rok prekluziven.

20. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da se o pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa odloča v dvofaznem postopku. Sredstva se upravičencem odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki pa ne pomeni tudi pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo.2 Z zahtevkom za izplačilo sredstev se torej uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev3, kot to zmotno uveljavlja tožnik. Zato je tudi rok za uveljavljanje te pravice materialni rok.4 Tak rok pa pomeni zakonsko omejitev možnosti pridobitve določene materialne pravice in skladno s tem onemogoča njeno uveljavljanje izven okvirjev določenega roka (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

21. Navedeno velja tudi za obravnavano zadevo, saj je že iz vsebine Javnega razpisa, ki jo tožena stranka povzema v obrazložitvi izpodbijane odločbe in ji tožnik ne nasprotuje, razvidno, da morajo upravičenci za izplačilo sredstev najkasneje do 15. 11. 2018 vložiti zahtevek, ki mu je treba priložiti poročilo o izvedeni investiciji, dokazilo o višini investicije (originalni računi izvajalcev) in dokazila o zaključku investicije; odobrena sredstva bodo upravičencem nakazana v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka za izplačilo, nadzor nad namensko porabo sredstev pa bo vršila občinska uprava, ki bo preverjala ustreznost porabe odobrenih sredstev.

22. Na táko stališče ne vpliva tožnikova razlaga glede postavljenega roka za vložitev zahtevka, po kateri naj bi njegova pravica zahtevati izplačilo nastopila šele po podpisu pogodbe. Iz odločbe o dodelitvi sicer res ni razviden rok za vložitev zahteve, vendar pa je jasno določen tako v Javnem razpisu kot tudi v pogodbi o sofinanciranju investicije v zasebni vodovod, katere vzorec je tožnik, kot je razvidno iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, parafiral in označil kot priloga 7 vlogi za sofinanciranje investicij v zasebne vodovode na območju občine ... za leto 2018.5 Zato je tožnikova razlaga glede vrstnega reda pravnih opravil zmotna in brez podlage v Javnem razpisu, odločbi, pogodbi ali ravnanju organa. Poleg tega nosilno stališče za odločitev tožene stranke ni temeljilo na očitku glede zamude roka za podpis pogodbe, kar tožnik opravičuje tako v pritožbi kot tudi v tožbi, ampak na ugotovitvi, da je zamudil natančno določen rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, za katerega pa tožnik ne zatrjuje, da je bil neustrezen in prekratek.

23. Sodišče še pojasnjuje, da stališče, da pri odločanju upravnih organov o plačilu (povrnitvi) investicijskih stroškov ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev6 (v obravnavani zadevi odločba številka 355/14/2018 z dne 22. 10. 2018), pomeni tudi, da predmet presoje že po naravi stvari ne more biti vprašanje zatrjevanega posega v tožnikove pridobljene oziroma pričakovane pravice.7 Zato ni utemeljen niti tožbeni ugovor, nanašajoč se na učinke pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev (da neizplačilo sredstev predstavlja nezakonit poseg v izvršljivo odločb).

24. Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

25. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

26. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. 1 Javni razpis s tem v zvezi našteva uporabno dovoljenje, če se je investicija izvajala na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma zapisnik o finančnem in kvalitetnem prevzemu objekta, če gradbeno in uporabno dovoljenje nista potrebna, s katerim upravičenec dokazuje prenos investicije v obratovanje, fotografije o gradnji ter izvedenem stanju. 2 Tako na primer sodba X Ips 20/2014 z dne 18. 11. 2015 (11. točka obrazložitve). 3 Sodba X Ips 457/2014 z dne 16. 11. 2016 (9. točka obrazložitve). 4 Prav tam. 5 Besedilo tretjega člena navedene pogodbe je povzeto v 3. točki obrazložitve te sodbe. 6 Glej tudi sklep X Ips 418/2010 z dne 21. 12. 2011 (12. točka obrazložitve) in sodbo X Ips 404/2016 z dne 17. 10. 2018 (14. točka obrazložitve). 7 Táko stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi X Ips 404/2016 z dne 17. 10. 2018 (14. točka obrazložitve).