Jedro

Podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke. Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen ugovor predlagateljice in potrdilo sklep z dne 23.8.2004, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrgla predlog za vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve, ker podružnica, v korist katere je bil predlagan vpis, ni pravna oseba, predlagatelj pa predloga kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil oziroma dopolnil. Zemljiškoknjižna sodnica je v izpodbijanem sklepu odločitev zemljiškoknjižne referentke dodatno utemeljila tudi s tem, da podružnica ne more biti predlagateljica zemljiškoknjižnega postopka, ker ni pravna oseba in ne more biti stranka pred sodiščem.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu in predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagani vpis. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa oziroma so si razlogi sklepa med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje namreč trdi, da pritožnica, ki je kot predlagateljica predlaganih vpisov v zemljiško knjigo podala ugovor na sklep zemljiškoknjižnega referenta, sploh nima sposobnosti biti stranka oziroma ni aktivno legitimirana. Ne glede na to je sodišče vsebinsko obravnavalo ugovor in o njem meritorno odločilo. Iz navedenega izhaja, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom, saj je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo ugovor, iz česar očitno izhaja, da ima pritožnica oziroma predlagateljica sposobnost biti stranka v postopku in v postopku opravljati procesna dejanja oziroma ji je bila sposobnost biti stranka konkludentno priznana. Pritožba očita sodišču, da se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do vseh ugovornih navedb in je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zamenjuje pojem pravdne sposobnosti v smislu procesnopravne sposobnosti s sposobnostjo biti subjekt oziroma nosilec materialnopravne pravice. Pravni red pritožnici priznava materialno pravico premoženjske narave, kar pomeni, da ima določeno (sicer omejeno) pravno sposobnost. Pritožnica kot podružnica tujega podjetja ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba, zato je sklenila sporazum o ustanovitvi hipoteke po 142. čl. SPZ, ki je v skladu z veljavnimi predpisi veljaven pravni posel in je pritožnica postala nosilka premoženjske pravice. Kakor hitro je nekdo po materialnem pravu nosilec kakšne pravice, mora imeti tudi možnost, da to pravico sodno uveljavi. Če podružnica lahko veljavno stopa v obligacijska razmerja in s tem pridobiva pravice in obveznosti, ima vsaj omejeno pravno sposobnost na področju materialnega prava in mora imeti tudi možnost uveljavljati tako pridobljene pravice v ustreznih postopkih pred sodiščem. Sodišče v izpodbijanem sklepu napačno razlaga, da pritožnici ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka, ker podružnice niso oblika združevanja. Pritožnica glede na predmetni postopek v bistvu izpolnjuje vse pogoje za pridobitev lastnosti stranke, saj ima svoje ime, sedež, vpisana je v sodni register, ima matično številko in svoje zastopnike, ki lahko v njenem imenu izjavljajo voljo. Po 3. odst. 76. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je dejstvo, da ima oblika združevanja premoženje, na katerega je moč seči z izvršbo, izrecno opredeljeno kot pozitivna predpostavka za sposobnost biti stranka v postopku. To sposobnost je mogoče priznati tudi v drugih primerih, ko subjekt izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. Pritožnica namreč lahko opravlja vse posle, ki jih lahko opravlja družba, torej pridobiva tudi premoženje, ima odprt poslovni račun, na katerem ima denarna sredstva. Čeprav celotno premoženje pritožnice pripada družbi kot pravni osebi, in je iz poslov, ki jih sklene podružnica, neposredno zavezana družba, je na premoženje, s katerim upravlja podružnica, mogoče seči z izvršbo. Zakon o zemljiški knjigi nikjer ne določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo zgolj pravne in fizične osebe. Podružnica nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime. Iz tega izhaja, da pri poslu, ki ga sklene podružnica tujega podjetja, slednja ne more navesti zgolj matičnega podjetja, temveč mora ob tem navesti tudi svoje ime, kar je v interesu varnosti pravnega prometa. Zakon o bančništvu omogoča tuji banki opravljanje bančnih poslov v RS preko podružnic. K. AG, Podružnica v Sloveniji torej kot podružnica nastopa v pravnem prometu. Sicer podružnica kot takšna nima polne pravne sposobnosti, je pa del tuje pravne osebe. Tuje podjetje je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice. K. AG v Sloveniji nastopa samo preko podružnice, ki sklepa posle v imenu in za račun tuje banke, pri čemer mora v skladu z določilom 564. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) vedno ob firmi in sedežu matične banke navesti tudi svoje ime. Če torej podružnica lahko veljavno sklepa posle o zavarovanju (zavezovalne pravne posle), je tudi logična posledica, da se podružnica lahko udeleži razpolagalnega pravnega posla, ki je pri pogodbi o ustanovitvi hipoteke ravno vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Podružnice sicer niso pravne osebe po 31. čl. ZGD, vendar smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Glede na dejstva, da vpis hipoteke v zemljiško knjigo kot zavarovanje kreditnega posla s stranko sodi med redne posle banke, je na podlagi citiranega določila ZGD nedvomno, da lahko takšen posel opravlja tudi podružnica banke. Prav tako se v konkretnem primeru hipoteka kot sredstvo zavarovanja nanaša zgolj na poslovanje podružnice banke K. AG v Sloveniji. S predmetnim predlogom je torej K. AG, Podružnica v Sloveniji v skladu z veljavno zakonodajo predlagala vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve v imenu in za račun tuje banke kot pravne osebe. Sodna praksa in teorija v Nemčiji sta enotni, da lahko podružnica pod svojim imenom, ampak za matično podjetje pridobiva stvarnopravne pravice na nepremičninah z vpisom v zemljiško knjigo. Pritožbo očita sodišču še nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker da napačno ugotavlja, da pritožnica kot podružnica nima premoženja, na katerega je mogoče seči z izvršbo, saj ima pri banki odprt transakcijski račun, in še opozarja, da je Okrajno sodišče v Kopru (kakor tudi druga zemljiškoknjižna sodišča) doslej vpisovalo hipoteke v korist predlagateljice.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep v uvodu napačno navaja kot predlagatelja postopka notarja D. F., kar pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je iz podatkov zemljiškoknjižnega predloga in označbe stranke v ugovoru ter pritožbi razvidno, da je predlagateljica tega postopka K. AG, Podružnica v Sloveniji in jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa kot tako tudi obravnavalo. Po 3. odst. 142. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) mora vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar in zakonsko pooblastilo nadomešča posebno pooblastilo stranke (torej nastopa kot pooblaščenec strank). Tudi 5. čl. Zakona o notariatu (ZN) določa, da sme notar zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino. Po določilu 3. odst. 128. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je notar pooblaščen v imenu strank postopka vložiti zemljiškoknjižni predlog za vpis in v tem primeru mu ni treba predložiti pooblastila. Iz navedenih določb jasno izhaja, da lahko notar v zemljiškoknjižnem postopku nastopa le kot pooblaščenec strank in ne kot predlagatelj, vendar kot je bilo že navedeno, to ni vplivalo na pravilnost sklepa.

Iz sklepa zemljiškoknjižne referentke z dne 23.8.2004, s katerim je zavrgla predlog za vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve, izhaja, da je predlog obravnavala tudi po vsebini, saj je v obrazložitvi navedla, da je vpis hipoteke predlagan v korist podružnice, ki ni pravna oseba in glede na to, da je predlog vrnila v dopolnitev, zaključila, da vpis hipoteke v korist podružnice ni mogoč. Dejstvo, da je predlog za vknjižbo zavrgla in ne zavrnila, ni bistveno, saj je očitno zgolj posledica okoliščine, da je notarja pred tem pozvala k spremembi oziroma dopolnitvi predloga (predložitvi ustrezne listine oziroma pooblastila in ustreznega zemljiškoknjižnega predloga), da pa ta ni ravnal v skladu s pozivom sodišča. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom, ki skupaj s sklepom zemljiškoknjižne referentke predstavlja celoto, odločitev še dodatno utemeljila s tem, da podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, zato ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka. Pritožba res opozarja, da mora tisti, ki je nosilec kakšne premoženjske pravice, imeti tudi možnost, da to pravico sodno uveljavi. Vendar pa je zemljiškoknjižno sodišče v obravnavanem primeru pravilno zaključilo, da podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke (52. do 57. čl. Zakona o bančništvu). Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Zakon o zemljiški knjigi res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa izhaja tudi iz 24. in 25. čl. ZZK-1. Zemljiška knjiga je javna evidenca o pravicah na nepremičninah in ima poleg konstitutivnega tudi publicitetni učinek, saj se vodi z namenom javne objave pravic in dejstev, pomembnih za promet z nepremičninami. Omenjeno je že bilo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.

Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1). Pri tem se ni opredeljevalo do pritožbenih trditev, ki za odločitev niso relevantne.