Up-680/08

4. 7. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Marija Fruhman, Združene države Amerike, ki jo zastopa Munib Vehabović, odvetnik v Mariboru, na seji 4. julija 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 370/2005 z dne 13. 12. 2007 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke (Ministrstva za okolje in prostor) in zavrnilo tožbo zoper njeno odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega Pavli Weis. Vrhovnemu sodišču očita, da je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi nesprejemljivega stališča, da je bilo premoženje podržavljeno na podlagi zaplembne odločbe (in ne že z uveljavitvijo odloka AVNOJ) in s tem kršilo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Za pomembnost ustavnopravnega vprašanja, ki naj bi presegalo pomen konkretne zadeve naj bi šlo zato, ker naj bi izpodbijano stališče odstopalo od ustaljene sodne prakse in od stališč Ustavnega sodišča.

2.Pritožnica prezre, da izpodbijana sodba temelji na dveh razlogih. Eden izmed njiju je res stališče, da hči Pavle Weis v času podržavljenja ni bila več živa, ker je umrla pred izdajo zaplembne odločbe, s katero naj bi bilo premoženje podržavljeno. Drugo stališče pa je, da hčere Pavle Weis ni mogoče šteti kot upravičenko po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen), ker je umrla pred svojo materjo.

3.Da bi pritožnica uspela z ustavno pritožbo, ki bi lahko privedla do drugačne odločitve glede upravičenosti do denacionalizacije, bi morala kršitev človekovih pravic izkazati glede obeh razlogov. Pritožnica kršitve človekovih pravic očita in utemeljuje le v zvezi s prvim razlogom. Stališču, da hčere Pavle Weis ni mogoče šteti kot upravičenko po 12. členu ZDen, ker je umrla pred svojo materjo, ne nasprotuje. Navedbe v ustavni pritožbi pa ne morejo utemeljiti zatrjevanih kršitev človekovih pravic glede tega drugega razloga.

4.Po navedenem vsaj glede enega razloga, na katerem temelji izpodbijana odločitev, očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica. Zato in ker se ni bilo treba spuščati v preizkus ustavne pritožbe glede drugega razloga, senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

5.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana mag. Marta Klampfer in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik senata