Jedro

Ključno vprašanje v tem pritožbenem postopku je, ali je za izbris hipoteke v primeru, ko ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, potrebna ustrezna listina, ali zadošča že golo dejstvo o lastništvu, ki je razvidno iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je potrebna ustrezna listina.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica zavrgla predlog za izbris vknjižene maksimalne hipoteke ID 1. 2. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj. Meni, da je zahteva sodišča, da bi moral priložiti listino, to je overjeno izjavo predlagatelja, da je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, neutemeljena, ker so pogoji za izbris na podlagi četrte alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) izpolnjeni v tistem trenutku, ko sta obe zadevni dejstvi pravnomočno vpisani v zemljiško knjigo. Sklicuje se na 124. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da se odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. V takšnih primerih pa je po mnenju pritožnika zadostno, da se odloči na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, ker za izbris tega bremena v takšnem primeru zakon nikjer ne določa oziroma nalaga, da se priloži kakršnakoli listina. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ugodi predlogu za izbris maksimalne hipoteke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ključno vprašanje v tem pritožbenem postopku je, ali je za izbris hipoteke v primeru, ko ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, potrebna ustrezna listina, ali zadošča že golo dejstvo o lastništvu, ki je razvidno iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je potrebna ustrezna listina (zemljiškoknjižno dovolilo predlagatelja, da dovoljuje izbris te pravice).

5. Pritožba se neuspešno sklicuje na 154. člen SPZ. Ta zakonska določba določa materialne pogoje za izbris hipoteke, formalne pogoje za izbris pa določa ZZK-1. Izbris hipoteke se opravi z vknjižbo, ki je glavni vpis. ZZK-1 (v 30. členu) določa, da mora biti predlogu za glavni vpis priložena listina, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino. Za tak primer, kot je obravnavani, to v ZZK-1 ni določeno. Za izbris hipoteke je tudi v takem primeru potrebno predložiti listino, ki jo zakon opredeljuje kot podlago za vknjižbo (40. člen ZZK-1). Dejstvo, da je ista oseba (postala) lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, ki je sicer razvidno iz zemljiške knjige, ne zadošča za izbris.

6. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).