Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 246/2003

ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.246.2003 Civilni oddelek

razveza pogodbe zaradi neizpolnitve učinki razdrte pogodbe vrnitev danega zamudne obresti zastaranje
Vrhovno sodišče
6. maj 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pogodba je bila razdrta po zakonu (primerjaj 126. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR), ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila niti v dodatnem roku. Zato je tožena stranka dolžna vrniti, kar je prejela; obresti pa tečejo od dneva, ko je prejela plačilo (peti odstavek 132. člena ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo kupnine in sicer do višine 3,303.348 SIT z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, saj tožena stranka v umik tožbe ni privolila. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del sodbe in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji trdi, da je sodišče odločilo po pravilih o gospodarskem sporu, na kar je tožena stranka opozarjala ves čas postopka. Zaradi tega je imela nižje pravno varstvo glede dokaznega postopka in tudi glede pritožbe.

Obstaja tudi nasprotje med zapisniki in izdano odločbo, ki je očitno glede na zapis imena tožeče stranke. Do glavne obravnave med M.D. in toženo stranko nikoli ni prišlo. Ne gre za relativno kršitev, saj zapisniki z glavne obravnave ne potrjujejo, da je bilo na njej obravnavano vse, o čemer zaključuje sodba. To potrditvah tožene stranke predstavlja kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Materialnopravno napačni so zaključki, da ni pomembno, ali firma E. - Co P. sploh obstaja. Pomembno je ugotoviti, ali gre za pravno osebo v R Hrvaški. Tek vojnega stanja je bil v tej državi drugačen, kar je pomembno za odločitev o zastaranju zahtevka. Tožena stranka ni bila obveščena o odstopu vtoževane terjatve tožniku vse do 23.5.2001, domnevni dolžnik pa bi to moral storiti mnogo prej. Revizija ostro kritizira pristnost pogodbe o odstopu terjatve in dvomi v njeno veljavnost. Trdi, da tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja poslovnega razmerja. Iz konkretnega posla, na katerega se tožeča stranka sklicuje, tožena stranka ničesar ne dolguje. Ves čas postopka je tožena stranka opozarjala, da s tožečo stranko ni sklepala nobene pogodbe. Končno revizija predlaga, naj revizijsko sodišče njeni reviziji ugodi in razveljavi obe izpodbijani sodbi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP). Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

V postopku na prvi stopnji je sodil sodnik krajevno pristojnega okrožnega sodišča, ki je glede na vrednost spora tudi stvarno pristojno za odločanje v tem sporu. Opravljena je bila glavna obravnava, na kateri so bili izvedeni (prebrani) dokazi, na katerih temelji tudi odločitev v sporu. Sodišče je torej odločilo v skladu z določbami ZPP o kontradiktornem dokaznem postopku; upoštevalo je določila o pravici do pritožbe. Zmotno je zato stališče tožene stranke, da je imela nižje pravno varstvo. Takega izraza ZPP niti ne pozna, tožena stranka pa ga konkretneje ni obrazložila. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so bili upoštevani dokazni predlogi tožene stranke, imela je pravico do pritožbe in 15 dnevni pritožbeni rok, kar je tudi izkoristila. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene očitke, ki so pravno lahko pomembni, kar pomeni, da je opravilo pritožbeni preizkus v skladu z 350. členom ZPP. Izpodbijana sodba je po oceni revizijskega sodišča povsem jasna in razumljiva. Zgrešeni so očitki tožene stranke, da ni bila opravljena glavna obravnava med pravdnima strankama. To povsem jasno izhaja iz zapisnikov o glavni obravnavi, predvsem pa iz izpodbijanih sodb sodišč druge in prve stopnje. Izkaže se, da revizijske trditve o obstoju bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso utemeljene.

Sodišči sta ugotovili, da je tožnik zahteval vračilo kupnine kot prevzemnik terjatve. Sklenil je namreč pogodbo o prevzemu terjatve s firmo E. Co K. dne 1.9.1995 in sicer za blago po naročilnici 123/92 z dne 23.3.1992. Gre za blago, ki ga je ta firma plačala preko povezane firme O.C.T. dne 26.3.1992 za toženo stranko, pri kateri je povezana firma zanjo naročila določeno blago. Do prevzema blaga ni prišlo, ker so bile zaradi vojnega stanja prekinjene prometne povezave. Vojno stanje je trajalo od 21.4.1992 do 15.1.1996. V dopisu z dne 5.3.1994 je tožeča stranka toženi predlagala sklenitev dogovora o vračilu kupnine. Do tega ni prišlo. Dne 17.8.1996 je prišlo do razdrtja pogodbe, pred tem je tožeča stranka toženi dala še dodatni izpolnitveni rok. Na opisane dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Izkaže se, da so dvomi tožene stranke v verodostojnost listin in pogodbe izven revizijskega izpodbijanja, kakor tudi trditve, da sploh ni bilo poslovnega razmerja, iz katerega bi izhajal zahtevek za vračilo kupnine.

Končno revizijsko sodišče pritrjuje presoji v izpodbijani sodbi, da gre v konkretnem primeru za pogodbeno razmerje, v katerem je bila izpolnitev dana tretji osebi, ki jo je določila tožena stranka. Tudi nasprotna obveznost (plačilo kupnine) je bila izpolnjena po navodilu tožene stranke. Vendar je bila pogodba razdrta po zakonu (primerjaj 126. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR), ker tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila niti v dodatnem roku. Zato je tožena stranka dolžna vrniti, kar je prejela; obresti pa tečejo od dneva, ko je prejela plačilo (peti odstavek 132. člena ZOR). Pogodba o odstopu terjatve je bila sklenjena med upnikom in fizično osebo, za kar ni nobenih pravnih ovir. Upnik je s pisno pogodbo prenesel svojo terjatev v skladu s 436. členom ZOR ; tožena stranka niti ni trdila, da tega ne bi smel. Torej, da bi obstajal dogovor med njo in upnikom, da tega upnik ne bo storil ali dogovor, da ga bo pred tem obvestila. Glede na določbo drugega odstavka 436. člena ZOR bi tak dogovor pogodbeni stranki sicer lahko sklenili, vendar bi tožena stranka morala to izkazati. Revizijske kritike pristnosti cesijske pogodbe pa presegajo dovoljenost revizijskih očitkov, zato revizijsko sodišče le pripominja, da se je tožena stranka celo odpovedala svoji pravici do prevoda predložene listine.

Pravilna je tudi presoja v izpodbijani sodbi, da terjatev ni zastarala. V vojnem stanju je bil tek zastaranja zadržan. Ne držijo trditve, da sodišči nista ugotovili, od kdaj do kdaj je bilo vojno stanje. Trditve tožene stranke v reviziji o drugačnem teku zastaralnega roka so nelogične in v nasprotju z njenimi lastnimi trditvami. Četudi je bil tožnik že od 30.6.1995 prijavljen v P., do 12.6.1998, ko je bila vložena tožba, ni potekel triletni zastaralni rok.

Revizijsko sodišče je presodilo, da izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvami določb pravdnega postopka, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Revizijsko očitki torej niso utemeljeni. Zato je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določilih 155. in 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia