Jedro

Ko delavcu na obrambnem področju preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 100.a člena ZObr. Glede na določbe prvega odstavka 88. člena ZObr in 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec neposredno pred sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja s potekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas s 13. 4. 2007, ker naj bi bila pogodba o zaposlitvi za določen čas treh mesecev nezakonita, in v posledici tega uveljavljal reintegracijo. Ugotovilo je, da tožnik pred vložitvijo tožbe ni izpolnil procesne predpostavke, to je, da zoper obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dne 12. 3. 2007 ni ugovarjal pri pristojnem organu delodajalca.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju tožbe sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da na podlagi obvestila z dne 12. 3. 2007 o prenehanju delovnega razmerja z iztekom pogodbe o zaposlitvi, to je s 13. 4. 2007, za tožnika ni nastala nobena pravna posledica. Šlo je zgolj za obvestilo, da bo pogodba o zaposlitvi glede na njeno vsebino potekla oziroma prenehala veljati. Šele s potekom pogodbe s 13. 4. 2007, ko je tožena stranka zaključila tožnikovo delovno knjižico, so nastale posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Takrat pa tožnik že ni bil več v delovnem razmerju in zato niti na podlagi določb Zakona o obrambi (ZObr) in niti na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ni bil dolžan uveljavljati varstva pravic pri toženi stranki. Sicer pa niti ZObr in niti ZJU posebej ne urejata pravnega varstva zaposlenega v primeru poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato bi moralo sodišče upoštevati določbe tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) o možnosti neposredne vložitve tožbe v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo, na podlagi četrtega odstavka 384. člena pa tudi izpodbijani sklep, samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Na podlagi drugega odstavka 100.a člena ZObr ima delavec na obrambnem področju pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico ugovora zoper odločitev o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen, če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti.

8. Varstvo pravic zaposlenih v slovenski vojski je v načelu urejena podobno, kot je nasploh urejeno varstvo pravic javnih uslužbencev po določbah 24. in 25. člena ZJU. Tudi sicer je v prvem odstavku 88. člena ZObr določeno, da za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o javnih uslužbencih, če s tem zakonom ni določeno drugače. Pri tem pa revizija pravilno navaja, da niti ZObr in niti ZJU posebej ne urejata varstvo pravic pri delodajalcu v primeru poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

9. Ko delavcu na obrambnem področju preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 100.a člena ZObr. Glede na določbe prvega odstavka 88. člena ZObr in 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec neposredno pred sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni.

10. Obvestilo z dne 12. 3. 2007, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da mu bo zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje prenehalo 13. 4. 2007, res ni pomenilo odločanja o tožnikovih pravicah. Zato to obvestilo ni moglo biti podlaga za uveljavljanje pravic oziroma podajo ugovora pri toženi stranki v smislu 100.a člena ZObr (1). Ker je na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR za začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v primeru poteka časovno določno omejene pogodbe o zaposlitvi za določen čas bistveno, kdaj je delavcu delovno razmerje dejansko prenehalo, je tožnik dne 14. 5. 2007 tožbo vložil še v zakonskem 30-dnevnem roku (zadnji dan roka).

11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in ob razveljavitvi izpodbijanih sklepov vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti pravno pomembna dejstva in o tožnikovem tožbenem zahtevku odločiti po vsebini.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Podobno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 515/2007 z dne 11. 5. 2009.