Jedro

Pravica do doma ni absolutno varovana, kot zmotno meni dolžnik. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno s strani sodišča prve stopnje, je odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 4. 2021 in I . točka izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2021 potrdita.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 4. 2021 zavrnilo dolžnikov predlog za drugo izvršilno sredstvo in predlog za obročno plačilo, s sklepom z dne 10. 9. 2021 pa še dolžnikov predlog za odlog izvršbe (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek upnika z dne 6. 6. 2021 in 14. 6. 2021 (II. točka izreka).

2. Dolžnik se v laičnih pravočasnih pritožbah zoper odločitve prvostopenjskega sodšča, s katerimi so bili zavrnjeni njegovi predlogi, posplošeno sklicuje na kršitve ustavnih pravic. Predlaga pobot njegove terjatve v višini 8.000,00 EUR s terjatvijo upnika. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravico do doma, izselitev pa dovoliti šele, če dolžnik ne bi poplačal dolga iz naslova najemnine. Pojasnjuje, da mu bo z izselitvijo nastala nenadomestljiva škoda, saj bo postal brezdomec. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovorih na pritožbi poudarja, da je bil dolžnik pisno opozorjen na kršitev najemne pogodbe, ta pa se je vseskozi izmikal plačilu najemnine, iz uradnih evidenc pa tudi izhaja, da dolžnik nima drugega premoženja, iz katerega bi se upnik lahko poplačal, zato predlaga zavrnitev pritožb. Priglaša strošek odgovorov.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ni zakonskih pogojev po sedmem odstavku 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da bi dovolilo drugo izvršilno sredstvo, saj v obravnavani zadevi ne gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom,1 ampak izvršbo za izselitev. Dolžnik navedene odločitve niti konkretizirano ne graja, s posplošenim zatrjevanjem kršitev ustavnih pravic pa tudi ne more biti uspešen.

6. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni pravne podlage, da odloči o obročnem odplačilu dolga, ampak je lahko tovrstno odplačilo le predmet dogovora med strankama, ki pa ga dolžnik ni zatrjeval. Pobotni ugovor, ki ga je podal dolžnik, nima pomena za sprejeto odločitev, sodišče prve stopnje pa mu je že pojasnilo, da ta ne more biti uspešen, ker zanj nima izvršilnega naslova, niti z njim upnik ne soglaša. 7. Dolžnik zmotno meni, da bi moral imeti možnost poplačila zapadle najemnine, ki mu je naložena v plačilo v izvršilnem naslovu, preden bi prišlo do izselitve. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ), iz katerega pa izhaja, da navedeni obveznosti nista odvisni ena od druge, ampak samostojni.

8. Pravica do doma ni absolutno varovana, kot zmotno meni dolžnik. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno s strani sodišča prve stopnje, je odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.2

9. Socialne službe so dolžnikovo situacijo prisilne izselitve obravnavale in se dolžnik lahko na njih ves čas obrne tudi v nadaljevanju. Dolžnik pa ne zatrjuje, da bi si aktivno in konkretno prizadeval za pridobitev novega prebivališča. Že zato odlog izvršbe ni dopusten. Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da poišče novo nastanitev.3 Časa je imel dolžnik v obravnavani zadevi tudi na voljo dovolj, saj je rok za izselitev iztekel že v letu 2020, ko je bil tudi podan predlog za izvršbo. Bistveno v obravnavani zadevi je, da dolžnik niti ne želi pomoči centra za socialno delo, kar izhaja iz pridobljenega mnenja z dne 7. 6. 2021. Iz njega celo izhaja, da se je dolžnik pripravljen izseliti, če mu bi upnik bil pripravljen plačati, kar je uveljavljal v pobot v obravnavani zadevi. Tovrstno pogojevanje, kot je že bilo pojasnjeno, ne more biti uspešno.

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o dolžnikovih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podana odgovora na pritožbo nista prispevala k odločitvi, zato upnik sam krije navedene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ne gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve s prodajo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, temveč za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve – izpraznitev in izročitev nepremičnine. 2 USRS Sklep Up-474/20, 15. 6. 2020. 3 Primerjaj VSM Sklep I Ip 409/2020, VSL Sklep II Ip 1083/2020 in VSL Sklep I Ip 1251/2020.