Jedro

Vloga za pridobitev državljanstva ni jasna in iz nje ni mogoče sklepati, na kateri pravni temelj jo opira tožnik (3. točka 4. člena ali 13. člen ZDS). Sodišče je zato, ker so bile kršene določbe 64. in naslednjih členov ZUP, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba tožene stranke z dne 30.8.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je tožnikovo vlogo z dne 15.6.1992 razlagala kot vlogo po 13. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. S to vlogo bi naj tožnik zaprosil in pridobil državljanstvo z naturalizacijo. V utemeljitvi izpodbijane odločbe, s katero prošnji ni ugodila, je tožena stranka navedla, da je Vlada Republike Slovenije v skladu z 2. odstavkom 13. člena zakona ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo.

V tožbi je tožnik navajal, da je za državljanstvo zaprosil na podlagi 3. točke 4. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožena stranka pa je odločila po 13. členu zakona. Oče je bil ob tožnikovem rojstvu državljan Slovenije, tožnikova mati je bila po narodnosti Nemka in je sedaj državljanka Republike Hrvatske. V času tožnikovega rojstva je bila brez državljanstva. Podan je torej pogoj po 3. točki 4. člena zakona. Tožnik je zato predlagal, da sodišče izpodbijano obločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da tožnik v prošnji z dne 15.6.1992 ni navedel, na kakšno pravno podlago jo opira. Dejanska podlaga, ki je navedena v omenjeni vlogi, vsebuje elemente za pridobitev državljanstva na podlagi izredne naturalizacije. Zavrnitev prošnje ni ovira za pridobitev državljanstva na drugih pravnih podlagah.

Tožba je utemeljena.

V Republiki Sloveniji se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporablja kot republiški predpis zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP). Vloge, njihovo vsebino ter popravljanje pomanjkljivih in nerazumljivih vlog urejajo 64. in naslednji členi ZUP. Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (1. odstavek 67. člena). Če je vloga formalno pomanjkljiva ali če je nerazumljiva, pa je zaradi tega ni mogoče obravnavati, mora organ, ki vlogo prejme, storiti vse, da se pomanjkljivosti odpravijo (1. odstavek 68. člena). Sodišče ugotavlja, da je tožnikova vloga z dne 15.6.1992 pomanjkljiva oziroma nerazumljiva, ker iz nje ni mogoče ugotoviti, kateri pravni temelj za pridobitev državljanstva uveljavlja tožnik. Tožena stranka tožnika ni pozvala, da naj vlogo dopolni oziroma popravi, pa tudi sama mu vloge ni pomagala popraviti. Zaradi tega iz vloge ni mogoče ugotoviti, v kateri smeri izvajati dokazni postopek in na katero pravno podlago opreti odločitev (3. točko 4. člena ali 13. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92, 13/94, ZDRS, zadnja novela zakona za ta spor še ne velja).

Pridobitev državljanstva po rodu in pridobitev z naturalizacijo ZDS ureja v dveh različnih poglavjih II. dela in v njiju določa različne pogoje za pridobitev državljanstva na podlagi enega ali drugega pravnega naslova. Za odločitev po določbi 4. člena ali 13. člena ZDRS so pomembne različne okoliščine, izvajati je treba različne dokaze. Tudi zato bi morala tožena stranka pred odločitvijo ugotoviti, na katero določbo ZDRS tožnik opira svojo vlogo.

Ker tožena stranka ni ugotovila, na kakšno dejansko podlago tožnik opira svojo vlogo, zaradi česar tudi ni mogla ugotoviti pravnega temelja za odločitev, so bila v upravnem postopku kršena pravila postopka, kar je vplivalo na rešitev zadeve. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona).