Jedro

Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od toženih strank zahtevala plačilo 2.774,00 EUR iz naslova materialne in nematerialne škode, ki jo je utrpela v škodnem dogodku dne 28. 2. 2013. Odločilo je tudi o stroških postopka, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženima strankama.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v danem primeru izvedba dokaza z izvedencem za varstvo pri delu ni bila potrebna, ker je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za odločitev že na podlagi drugih izvedenih dokazov, sicer pa izvedenec za varstvo pri delu ne more ugotoviti ničesar, kar že ni ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Tečaj plavanja sam po sebi ni nevarna dejavnost in to tudi ne more postati zaradi nepredvidenega ravnanja enega od tečajnikov.

8. Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje. Dejstvo, da je sošolec porinil drugega v vodo ali pa da je ta sam skočil v vodo, plavalnega tečaja še ne more napraviti za nevarno dejavnost. Objektivna odgovornost toženih strank tako ni podana.

9. Tožba toženim strankam v zvezi z njuno krivdno odgovornostjo očita le opustitev varstva in nadzorstva.

10. Glede na ugotovljeno dejstvo, ki ga pritožba niti ne izpodbija, to je, da so namreč učiteljice svoje učence predale v varstvo in pod nadzor plavalnim učiteljem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da osnovna šola ni krivdno odgovorna za škodo (144. člen OZ).

11. Organizator plavanja (zavarovanec druge tožene stranke) prav tako ni krivdno odgovoren za škodo, ki je nastala tožnici. Učitelj plavanja je v danih okoliščinah ravnal tako kot je treba. Do nesreče je prišlo ob prisotnosti učitelja plavanja in reševalca iz vode. Učitelj plavanja je dal učencem natančna navodila kako se morajo obnašati, ko niso na vrsti za plavanje in ta navodila so učenci do nastanka škodnega dogodka upoštevali. Iz zaslišanja učencev je sodišče prve stopnje napravilo tudi pravilen zaključek, da sošolec, ki je tožnico poškodoval, ni namerno skočil v bazen (kar jim je učitelj plavanja prepovedal), ampak mu je spodrsnilo, ker ga je drug sošolec odrinil. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tudi zavarovanec druge tožene stranke ni krivdno odgovoren za škodo, ki je nastala tožnici. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi II Ips 285/2008, kjer je šlo sicer za odgovornost šole za namerno poškodovanje sošolca med igranjem nogometa. Organizator plavalnega tečaja ni odgovoren za škodo, če dokaže, da je bilo nadzorstvo opravljeno na dolžni način, kar je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje dokazal, poleg tega pa je dokazal tudi, da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzoru, saj učitelj plavanja dogodka ne bi mogel preprečiti.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.