Jedro

Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot vodja kontrole, je od komercialista zadruge, kamor je pripeljal bika, za katerega meso je veterinar tožene stranke menil, da ni primerno za prehrano (zaradi bikovega zdravstvenega stanja), odkupil meso. Tožena stranka, ki je bila lastnica bika, tožniku za prevzem mesa ni dala dovoljenja. Tožnik je s svojim ravnanjem najmanj iz hude malomarnosti kršil pogodbene obveznosti, saj tožene stranke ni obvestil o zdravstveni neoporečnosti mesa in je meso brez njene vednosti in soglasja prevzel ter si ga prilastil, nato pa ga je prodal naprej. Računa in blagajniškega prejemka, ki sta se glasila na ime tožene stranke, toženi stranki ni izročil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je izredna odpoved z dne 5. 6. 2015 nezakonita, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in mu še traja, tožena stranka pa ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu od prenehanja delovnega razmerja dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja vključno z osnovno plačo in plačilom prispevkov ter mu povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je tudi podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova odškodnine (pravilno denarnega nadomestila) po 118. členu ZDR-1 obračunati znesek 26.100,00 EUR bruto ter mu po odvodu prispevkov in davkov (pravilno: akontacije dohodnine) izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje dalje v 8 dneh. Odločilo pa je tudi, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bil tožnik tisti, ki je imel pooblastilo toženke, da odloča o uporabi mesa bika, ki ga je pripeljal v zakol. Iz izpovedi veterinarja toženke A.A. izhaja, da se je za silokol bika s klavnico dogovarjal on in dogovoril se je tudi, da klavnica prevzame meso. Tudi direktor toženke je potrdil, da tožena stranka mesa v nobenem primeru ne bi prevzela. Tako je tožnik svojo nalogo opravil s tem, ko je pripeljal bika v klavnico. Ker je vedel, da bo meso prevzela klavnica, se je kot potencialni kupec pozanimal ali je možno meso odkupiti, če bi se ugotovilo, da je meso zdravstveno ustrezno. To je potrdil komercialist klavnice zadruge B.. Tožnik je tako meso odkupil v svojem imenu in ne v imenu toženke. Ob prejemu računa ni bil pozoren, tako da se je glasil na ime toženke, vendar ji ga ni predložil. Pravzaprav ji ga ni bil dolžan predložiti, saj je klavnica zapisala napačno ime kupca in bi se račun moral glasiti na tožnika. Ker je tožnik do klavnice nastopal kot kupec, je lahko s kupljenim mesom počel, kar je hotel. Toženka ni bila oškodovana, saj je cena mesa silokola stalno enaka. Če je meso neustrezno se uniči, če pa je ustrezno, je cena 1,10 EUR za kilogram, v nobenem primeru pa meso ne bi moglo doseči cene 3,30 EUR za kilogram. Direktor je tudi izpovedal, da je toženka za bika dobila izplačano tudi odškodnino. Glede na navedeno je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato tožnik predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožnika ugodi ali pa da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je neutemeljena ter pritožbenemu sodišča predlaga, da jo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo: - da je veterinar tožene stranke A.A. zdravil bika v njeni lasti in ker se mu zdravstveno stanje ni izboljšalo, ga je dal v silokol v klavnico zadruge B., kamor ga je odpeljal tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot vodja kontrole; - da je veterinar menil, da meso ni primerno za prehrano, v takih primerih pa toženka mesa ne prevzame; - da je tožnik komercialista zadruge B. C.C. ob oddaji bika spraševal, ali bi lahko meso odkupil, ta pa mu je odgovoril, da se to lahko napravi, vendar se mora predhodno o tem dogovoriti z lastnikom bika tj. toženo stranko. Čez dva dni je tožnik prišel v klavnico in komercialist je pripravil vse listine v zvezi s prodajo mesa, ki so se glasile na toženo stranko. Tožnik je na blagajni plačal račun in odpeljal meso, dovoljenja za prevzem mesa pa mu toženka, ki je bila lastnica bika, ni dala; - da je tožnik kasneje meso prodal sodelavcem; - da je tožena stranka tožnika pooblastila le za prevoz bika v klavnico; - da je tožnik s tem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) in sicer je kršil določbo 37. člena - prepoved škodljivega ravnanja in 38. člena ZDR-1 ter 3. odstavek 15. člena pogodbe o zaposlitvi - varovanje poslovne skrivnosti in da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, ni mogoče (1. odstavek 109. člena ZDR-1).

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljeno zavrnilo tako primarni kot tudi podredni tožbeni zahtevek.

8. V obravnavani zadevi je bistveno, da je bila lastnica bika, ki ga je oddala v silokol, tožena stranka. Ne glede na dogovor veterinarja s klavnico, da ta prevzame meso, je bilo to last tožene stranke, saj o prodaji oziroma oddaji mesa ne odloča veterinar, ki ima pooblastilo le za odločitev o tem, ali gre žival v silokol ali ne. Tožnik bi se moral za prevzem mesa dogovarjati s toženo stranko, še posebej, ker ga je tudi komercialist zadruge B. na to opozoril. Tožena stranka namreč ni vedela, da je meso zdravstveno neoporečno, saj je bilo to ugotovljeno šele po klanju. Ker so se vse listine klavnice v zvezi z oddajo mesa glasile na toženo stranko, bi moral tudi tožnik vedeti, da je meso še vedno v lasti tožene stranke, saj je znesek plačal v imenu tožene stranke, na katero je bil izstavljen tudi račun (B14). Meso tako ni bilo v lasti klavnice, zato ta z njim tudi ni mogla razpolagati in iz tega razloga tožnik tudi ni mogel nastopati kot kupec mesa.

9. Pritožbene navedbe, da toženi stranki ni nastala nobena škoda, saj je za bika dobila plačano odškodnino iz naslova sklenjenega zavarovanja, niso bistvene. Bistveno je, da je tožnik s svojim ravnanjem najmanj iz hude malomarnosti kršil pogodbene obveznosti, kot je pravilno ugotovila tožena stranka v izredni odpovedi pogodbi o zaposlitvi (A5). Tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstveni neoporečnosti mesa, brez njene vednosti in soglasja je meso prevzel in si ga prilastil, saj ga je prodal naprej. Računa z dne 24. 4. 2015 in blagajniškega prejemka zadruge B. ni izročil toženi stranki, na katero sta se glasila.

10. Iz navedenega izhaja, da je pritožba neutemeljena, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

11. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 1. odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo 154. člena ZPP sam krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama, ker gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, za katere 41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v 5. odstavku določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid pravde.