Jedro

Izvedensko mnenje daje jasno podlago za zaključek o nujnosti predpisane terapije, saj bi se brez tega psihotična simptomatika poglabljala, kronificirala, kar bi vodilo v rezidualno obliko in bi se odrazilo v pravih strukturnih spremembah možganovine ter v slabi dolgoročni prognozi in invalidiziranju osebe. Terapijo pa je mogoče zagotoviti le znotraj varovanega oddelka, saj milejše oblike pomoči zaradi narave bolezni osebe, njenih hitrih nihanj, izhajajočih iz klinične slike v klinično sliko, ne pridejo v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Radovljici je z izpodbijanim sklepom A. A. proti njegovi volji do 18. 5. 2026 zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice B. (I. točka izreka).

2.Zadržana oseba odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo po pooblaščenki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi izrečen ukrep; podredno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.V pritožbi poudarja, da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Do zapletov je prišlo, ker je bila oseba pred hospitalizacijo preobremenjena z delom. Preobremenjenost izhaja iz njene poslovne ideje, ki jo razvija (razvoj produkta preko AI). Z dr. C. C. dobro sodeluje; z njim ima dogovor, da bo podal predlog za zdravljenje v dnevni bolnišnici. V bolnišnici se ne počuti dobro, zato njeno zdravstveno stanje ne napreduje. To se odraža v nespečnosti, zmedenosti in impulzivnem ravnanju v času hospitalizacije. Izvedenka ni določno pojasnila, da bi s svojim ravnanjem in boleznijo ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročala hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Do svojega bolezenskega stanja je kritična, spoštovala in upoštevala bo predpisana navodila glede jemanja medikamentov. Sodišče ni zadostilo standardu obrazložene dokazne ocene glede obstoja zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom. V sklepu ni konkretiziranih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da ima zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti ter bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Sodišče tudi ni ustrezno izkazalo obstoja resne in neposredne ogroženosti zdravja ter ni upoštevalo, da ima uvid v svoje zdravstveno stanje. Do bolezni in potrebe po zdravju je kritična. Namen zdravljenja in varstvo zdravja bi bilo mogoče doseči z milejšim ukrepom nadzorovane obravnave, ki v manjši meri posega v človekove pravice.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre zlasti za poseg v pravico do osebne svobode (1. odstavek 19. člena Ustave RS), pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS), v kateri je zajeta tudi pravica do odklonitve zdravljenja. Zdravljenje je dopustno le ob izpolnjenosti vseh zakonsko predpisanih pogojev. Ti so navedeni v 1. odstavku 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo in se do njih ustrezno opredelilo.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so pri zadržani osebi podani vsi zahtevani pogoji, ki utemeljujejo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Oseba je tokrat sprejeta že dvanajstič zaradi poslabšanja osnovne bolezni - shizoafektivne motnje. Iz odprtega oddelka je bila 30. 4. 2026 premeščena na oddelek pod posebnim nadzorom. Bila je vidno psihotična, iznašala je blodnje, veličavske vsebine, imela je nanašalne ideje. Izvedenka psihiatrične stroke D. D. ugotavlja, da je pod vplivom bolezenske simptomatike njena presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje in planiranje njenega ravnanja. Oseba je blodnjava in temu je treba ustrezno prilagoditi terapijo, ta pa potrebuje vsaj dva tedna, da se začenjajo kazati učinki.

6.V pritožbi je poudarjeno, da je do zapletov v zdravstvenem stanju prišlo zaradi preobremenjenosti osebe z delom. Njena akutna psihotičnost pa bi - kot ugotavlja izvedenka - ob kakršnihkoli spoprijemanjih z različnimi projekti lahko povzročila hudo ogrožanje njenega premoženja in premoženja drugih, kar se je dogajalo že pred sprejemom. Oseba niti ne zanika, da je pred sprejemom spet pričela več piti in vozila avto pod vplivom alkohola. S tem je ogrožala tako svoje življenje kot tudi življenje drugih. Izvedensko mnenje daje jasno podlago za zaključek o nujnosti predpisane terapije, saj bi se brez tega psihotična simptomatika poglabljala, kronificirala, kar bi vodilo v rezidualno obliko in bi se odrazilo v pravih strukturnih spremembah možganovine ter v slabi dolgoročni prognozi in invalidiziranju osebe. Terapijo pa je mogoče zagotoviti le znotraj varovanega oddelka, saj milejše oblike pomoči zaradi narave bolezni osebe, njenih hitrih nihanj, izhajajočih iz klinične slike v klinično sliko, ne pridejo v poštev.

7.Pritožba se zavzema za milejši ukrep nadzorovane obravnave. Vendar je ta ukrep neustrezen. Izvedenka pojasni, da oseba sicer verbalno ponudi svoje sodelovanje, vendar objektivno ob akutni psihozi ni zmožna ustreznega sodelovanja in ni mogoče pričakovati, da bi se lahko držala navodil. Že v preteklosti je opuščala zdravila, zato je stabilizacija njenega zdravstvenega stanja mogoča le ob ustrezni terapiji v oddelku pod posebnim nadzorom. Začetni učinki prilagojene terapije na novo fazo bolezni se bodo pokazali v dveh tednih neprekinjenega zdravljenja.

8.Neizkazan je pritožbeni očitek, da ima oseba uvid v svoje zdravstveno stanje. Iz izpodbijanega sklepa izhaja nasprotno. Izvedenka ugotavlja, da je oseba akutno psihotična. Je pod vplivom bolezenske simptomatike in njena presoja realnosti je hudo motena, enako pa je moteno tudi obvladovanje in planiranje njenega ravnanja. Ta uvid pa je porušen ravno zaradi hude duševne bolezni. Izvedenka ugotavlja prekinjenost realitetne kontrole in pričakovano nekritičnost zaradi akutne psihotične slike. Da bi bilo stanje osebe stabilno, niso opazili niti zdravniki psihiatri, ki so osebo premestili v oddelek pod posebnim nadzorom, niti izvedenka. Ni razloga, da sodišče mnenju izvedenke ne bi sledilo, saj (tudi) pritožba ne ponudi ničesar, kar bi vzbudilo dvom v njegovo pravilnost.

9.V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.

10.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).