U-I-175/02

4. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Hermine Nemec iz Kopra na seji dne 4. marca 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02 in 16/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica je z vlogo z dne 31. 3. 2002 predlagala Ustavnemu sodišču, naj razveljavi Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ustavno sodišče jo je zaradi nejasnosti vloge pozvalo k dopolnitvi. Na poziv Ustavnega sodišča je odgovorila z vlogo z dne 24. 4. 2002. Iz obeh vlog skupaj, ki jih Ustavno sodišče šteje kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ, smiselno izhaja stališče pobudnice, da bi ZIZ moral iz izvršbe izključiti primere, ko dolžnik brez lastne krivde nima dela oziroma zaslužka in s tem sredstev za preživljanje sebe in družine. Pobudnica navaja, da je nezaposlena in da mora preživljati šolajočega se otroka. Zatrjuje, da je ZIZ v neskladju z določbami Ustave, ki urejajo varstvo družine (53. člen Ustave), posebno družbeno skrb in varstvo otrok (56. člen Ustave) in z določbo 66. člena Ustave, ki državi nalaga dolžnost, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo. Iz pobude, ki sicer vsebuje tudi navedbe, ki se ne nanašajo na izpodbijani ZIZ, izhaja, da se zoper pobudnico vodi izvršilni postopek zaradi neplačanih denarnih obveznosti, s čimer pobudnica smiselno utemeljuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ. Pobudnica se v obširni (sicer laični) pobudi sklicuje tudi na določbe 6., 8. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 -v nadaljevanju EKČP).

B.

Predmet izvršbe za poplačilo denarnih terjatev določa ZIZ v 32. členu. Po prvem odstavku tega člena je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V istem členu ZIZ določa, kaj ne more biti predmet izvršbe. Poleg predmetov, ki jih izrecno določa, je predvidena tudi možnost, da zakon izvzame iz izvršbe še druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon. Tako ZIZ v 79. členu izvzema iz izvršbe predmete, ki so dolžniku oziroma članom njegovega gospodinjstva nujno potrebni, v 101. členu izvzema iz izvršbe določene prejemke (iz naslova zakonite preživnine, socialne pomoči, starševskega dodatka, otroškega dodatka itd.), v 102. členu pa omejuje izvršbo tako, da je na določene prejemke mogoče seči le do določene višine.

Ustavno sodišče je zakonsko ureditev izvršbe za uveljavljanje denarnih terjatev že presojalo. Ob presoji skladnosti tedaj veljavnega 102. člena ZIZ z Ustavo je ugotovilo (odločba št. U-I- 339/98 z dne 21. 1. 1999, Uradni list RS, št. 11/99 in OdlUS VIII,13), da izvršba za izterjavo denarne terjatve ni dovoljena na stvareh ali pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ko je (ob vprašanju dovoljenosti obsega izvršbe na plačo) pojasnjevalo, zakaj je treba ustavno načelo o varovanju eksistenčnega minimuma uporabiti tudi za preživljane osebe, je navedlo, da taka obveznost izhaja iz ustavnih določb o varstvu družine (53. člen Ustave) in iz ustavnih določb, da otroci uživajo posebno družbeno skrb in varstvo (56. člen Ustave). Z opredelitvijo tega načela je Ustavno sodišče postavilo standard, ki ga mora zakonodajalec upoštevati tako pri določanju omejitev kot pri določanju izvzetja stvari ali pravic iz izvršbe.

Pobudnica se sklicuje na 53. in 56. člen Ustave in v zvezi s tem na skrb za otroka, vendar ne zatrjuje, da veljavna zakonska ureditev izvršbe za poplačilo denarne terjatve ne ustreza kriterijem iz navedenega ustavnega načela. Neskladnost zakonske ureditve izvršbe za poplačilo denarnih terjatev z Ustavo sicer zatrjuje, a svojih trditev ne utemeljuje z razlogi, ki bi lahko bili ustavnosodno relevantni. Zgolj zatrjevanje pobudnice, da bi Zakon moral iz izvršbe za poplačilo denarnih terjatev izključiti dolžnike, ki brez lastne krivde nimajo (plačanega) dela oziroma zaslužka, ne more biti tak razlog. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

Kot očitno neutemeljeno je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo tudi v delu, v katerem se pobudnica sklicuje na določbo 66. člena Ustave. V tem delu pobudnica le pavšalno zatrjuje neskladnost zakonske ureditve izvršbe za izterjavo denarne terjatve z Ustavo, česar pa z ničimer ne utemelji.

Pobudnica se v pobudi sklicuje tudi na EKČP, vendar kršitve konvencije uveljavlja zgolj v zvezi s postopki pred sodišči, v katerih je bila udeležena kot dolžnica. Takih navedb Ustavno sodišče v postopku za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznega zakona ne preizkuša. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić