Jedro

Dolžnica ne zatrjuje nobenih nepravilnosti v zvezi s postopkom javne dražbe, pač pa le previsok znesek terjatve, ki je posledica nateklih obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina, vpisana pri vl. št. x k.o. R., domakne upnikom A. O., J. K. in K. P. kot najboljšim ponudnikom, vsakemu do 1/3. Proti sklepu je dolžnica T. P. vložila pritožbo. Pojasnjuje, da je bila izigrana že v samem začetku posojila, tako je iz 100.000,00 DEM v treh letih nastalo 600.000,00 DEM in več. Kljub temu je bila pripravljena plačati nastali strošek, ampak ne v tako hitrem času.

Nepremičnino je zastavila na uslugo P. Š. Nastal je eksistenčni problem, v zvezi s tem bo vložila tožbo pri sodišču. V postopku je nastala zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prosi, da se postopek vrne v ponovno obravnavo in tam določi, koliko, kdaj in kakšne so možne obresti. Če je v zmoti, je pripravljena plačati tudi večji del denarja. Sklicuje se na pravno državo, zakon eksistence in temeljne človeške pravice. Izkoristila bo vse možnosti, katere državljanom pripadajo.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vsebuje določbe o prodaji nepremičnine v okviru poglavja izvršbe na nepremičnine v členih 181 do 194. Izpodbijani sklep temelji na določbi 3. in 4. odstavka 189. čl. ZIZ, po kateri sodišče na javni dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga razglasi na sodni deski in vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Dolžnica ne zatrjuje nobenih nepravilnosti v zvezi s postopkom javne dražbe, pač pa le previsok znesek terjatve, ki je posledica nateklih obresti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila dražba opravljena pravilno in v skladu z določbami ZIZ. Dolžnici je potrebno glede na pritožbene navedbe pojasniti, da se izvršilni postopek uvede na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bil že prej v nekem predhodnem postopku ugotovljen obstoj terjatve. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, ne more se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Trditve dolžnice, da s pogodbo prevzete obveznosti plačila obresti niso zakonite, ni mogoče upoštevati, enako velja za trditve o eksistenčni ogroženosti dolžnice in njene družine.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan, prav tako ni po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določbo 2. točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi z določbo 15. čl. ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.