Jedro

Tožnica je res prava neuka stranka, vendar jo je sodišče s sklepom z dne 17. 5. 2019 ustrezno poučilo, kako naj oblikuje in dopolni tožbo, zato gre šteti, da je bilo materialnoprocesno vodstvo pravilno opravljeno. Kot je razvidno iz zapisa obeh narokov, je imela tožnica ob navedbah sodišča in nasprotne stranke možnost dopolniti trditveno podlago. Prav tako je bila ob zaslišanju večkrat vprašana glede neizpolnjevanja pogodbe. Tožnica bi si v postopku lahko pridobila tudi brezplačno pravno pomoč, če bi tako želela, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je bila takšna pomoč omogočena šele v pritožbenem postopku.

Tožnica je, kljub temu, da je bila s sklepom poučena, kako na tožbo oblikuje, podala nejasno, pavšalno in premalo konkretno trditveno podlago o tem, da toženec odklanja pomoč in ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek, da se razveljavi pogodba o preužitku, vsebovana v notarski listini št. SV 704/2012, in se pri parceli št. 612/48, k. o. X, s hišo št. ... (gospodarsko poslopje s stanovanjem) ... ponovno vpiše lastninska pravica na tožničino ime.

2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ni zaslišalo vseh predlaganih prič, njihove izpovedbe pa je napačno vneslo v obrazložitev sodbe in niso v skladu s prepisom zaslišanj. Tudi ni res, da bi bila tožnica v svojih izjavah nekonsistentna in nenatančna. Tožnica zatrjuje, da so bile toženčeve dolžnosti prav gotovo vezane tudi na nepremičnino na naslovu P. 56b, ki mu jo je prepustila v last z namenom, da si v njej ustvari družinsko življenje, slednji pa je tožničino željo povsem ignoriral in ji povzročil škodo, saj je v hiši nastanil najemnike, pa tudi ni vzdrževal te nepremičnine v smeri dogovorjenega. Toženec je bil povsem odklonilen in nedostopen pri pomoči tožnici, saj ga je večkrat klicala, pa je bil nedosegljiv. Vsekakor bi moral biti bolj aktiven in ji pripravljen nuditi pomoč. Tožnica je prava neuka stranka in bi tekom postopka rabila pravno pomoč, kar ji je bilo omogočeno šele ob vložitvi pritožbe. Ne glede na to bi moralo sodišče bolj življenjsko upoštevati okoliščine, ki kažejo na to, da je toženec tožnico izkoristil, pogodbenih obveznosti se ni držal, celo ogoljufal jo je za znesek 25.000 EUR. Kljub temu, da so v postopku zaslišane priče, ki so izpovedale nasprotno, delovale dogovorjeno, je tožnica dokazala, da je morala sama plačati stroške v zvezi s kurjavo, posekom in podobno, kar kaže, da toženec pogodbe ni izpolnjeval. Če bi sodišče zadevo celovito in življenjsko obravnavalo, bi moralo priti do zaključka, da je bila tožnica s podpisom pogodbe izigrana. Tudi v bodoče je vprašljivo, ali bo mogoče pogodbo izpolnjevati. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica lastnica dveh hiš na dveh parcelah, na naslovih P. 56a in 56b. S pogodbo o preužitku v notarskem zapisu (A3) je tožencu, to je svojemu vnuku, prepustila nepremičnino, to je hišo s pritiklinami na naslovu P. 56b, stoječo na parc. št. 612/48, k. o. X,1 toženec pa se je zavezal, da ji bo nudil vzdrževanje, čiščenje in ogrevanje stanovanjskih prostorov v hiši na naslovu P. 56a, v primeru bolezni in onemoglosti pa skrb za prehrano, zdravila in zdravniško pomoč, pranje, likanje ter pomoč pri osebni higieni. Po tožničini smrti bo plačal pogrebne stroške in vzdrževal družinski grob. Tožnica je z dopisom z dne 12. 3. 2019 (A4) toženca pozvala na razveljavitev pogodbe o preužitku z očitki, da zanjo ni poskrbel ter da je morala iskati pomoč pri drugih ljudeh. Prav tako ni vzdrževal ne njene, ne svoje hiše, niti okolice obeh hiš. Toženec v hiši, ki jo je prejel od tožnice, ni živel, ampak je v njej namestil najemnike. Tožnica je tožencu izročila 25.000 EUR, da jih veže pri banki na njeno ime in njen račun, kar je storil, vendar je denar v krajšem času po vezavi dvignil in ga porabil zase, tako da je bila vložena tožba ter pred sodiščem 6. 2. 2017 sklenjena sodna poravnava (A5), kjer se je toženec zavezal tožnici vrniti denar, obročno po 1.000 EUR na mesec ter ji je tri obroke že vrnil.2 Navedena dejstva med pravdnima strankama niso bila prerekana.

6. Tožnica je zahtevala razveljavitev pogodbe o preužitku ter zatrjevala, da ji toženec ne nudi pomoči, torej svojih obveznosti iz pogodbe ne izpolnjuje. Toženec se je branil s trditvami, da svoje obveznosti po pogodbi izpolnjuje, v začetku ni bilo težav, zadnji dve leti pa tožnici ni mogel biti vseskozi na razpolago zaradi družinskih obveznosti in skrbi za prezgodaj rojenega otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica tudi po pozivu konkretne trditvene podlage o tem, da ji toženec skladno s pogodbo ne nudi pomoči, ni podala, da je toženčevo pomoč odklanjala, kar ni razlog za razveljavitev pogodbe, ter da je toženec dokazal, da je tožnico oskrboval z drvi, da je kosil travo in rezal drevje, je pa ugotovilo tudi, da so se v zadnjem času odnosi med njima skrhali. Ker tožnica ni dokazala, da toženec pogodbe ne izvaja, je njen zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu ter ji v celoti pritrjuje. V nadaljevanju se izreka o pritožbenih navedbah.

7. Pritožbene navedbe v zvezi s postopkovnimi kršitvami so neutemeljene. Tožnica je res prava neuka stranka, vendar jo je sodišče s sklepom z dne 17. 5. 2019 ustrezno poučilo, kako naj oblikuje in dopolni tožbo, zato gre šteti, da je bilo materialnoprocesno vodstvo pravilno opravljeno. Kot je razvidno iz zapisa obeh narokov, je imela tožnica ob navedbah sodišča in nasprotne stranke možnost dopolniti trditveno podlago. Prav tako je bila ob zaslišanju večkrat vprašana glede neizpolnjevanja pogodbe. Tožnica bi si v postopku lahko pridobila tudi brezplačno pravno pomoč, če bi tako želela, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je bila takšna pomoč omogočena šele v pritožbenem postopku. Neutemeljena je dalje pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo postopkovne določbe, ker ni zaslišalo vseh predlaganih prič. Te trditve so v prvi vrsti povsem pavšalne in na njih ni mogoče odgovoriti. V tem delu pritožbe gre za uveljavljanje pravice do izjave in bi tožnica, ki je imela v pritožbenem postopku pooblaščenca pravnega strokovnjaka, morala navesti, katere priče niso bile zaslišane, predvsem pa, na kakšen način je to vplivalo na odločitev sodišča prve stopnje. Poleg tega te pritožbene navedbe ni dopustno upoštevati že iz razloga, ker zatrjevana kršitev ni bila grajana ob koncu postopka pred sodiščem prve stopnje (286. b člen ZPP). Kljub temu je pritožbeno sodišče preverilo dokazne predloge v zvezi z zaslišanjem prič in ugotavlja, da A. A. pravilno ni bil zaslišan, saj med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je slednji podrl in pripeljal bukev, tožnica pa v pritožbi ni navedla, zakaj bi kljub tem nespornim dejstvom moral biti zaslišan. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da priče B. B., to je toženčeve partnerke, ni bilo mogoče zaslišati iz opravičljivih zdravstvenih razlogov. Sodišče prve stopnje je dvakrat zaslišalo pričo C. C., za pričo D. D. pa je tožnica navedla, da se naroka ne bo udeležil, ker če ji je C. C. žagal drva, jih je on tudi pripeljal (zapis naroka list. št. 95). Dokaznega predloga za zaslišanje najemnikov tožnica ni ustrezno dopolnila, saj sodišču ni sporočila niti imen, niti naslovov oseb, katere naj bi sodišče prve stopnje vabilo na zaslišanje.

8. Sodišče prve stopnje tudi materialno pravo uporabilo pravilno. Po 568. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je pogodbo o preužitku dopustno razvezati iz dveh razlogov, in sicer, kadar se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, vendar je pogoj, da pogodbenika živita skupaj, kar v obravnavanem primeru ni podano. Drugi razlog pa je razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek pravilno presojalo na podlagi tega drugega razloga. Pri tem pa je najprej pravilno ugotovilo, da je tožnica, kljub temu, da je bila s sklepom poučena, kako na tožbo oblikuje, podala nejasno, pavšalno in premalo konkretno trditveno podlago o tem, da toženec odklanja pomoč in ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi tožnica morala, glede na to, da je bila pogodba sklenjena v letu 2012, tožba pa vložena v letu 2019, zatrjevati za posamezna leta in za posamezne primere, kaj je toženca prosila in ali je navedeno izpolnil ali ne. Čeprav je sodišče prve stopnje tožnico v v smeri podaje dodatne trditvene podlage spodbudilo na obeh narokih, ob njenem zaslišanju pa jo je konkretno spraševalo, česa toženec na njeno prošnjo ni storil, so njene trditve in izpovedbe še vedno ostale na pavšalni ravni in nekonkretizirane. Kot je razvidno iz tožničinih vlog, sta bistvena razloga, da želi razvezati pogodbo, v tem, da toženec ne vzdržuje sosednje nepremičnine, to je tiste, ki mu jo je s sporno pogodbo prepustila v last, ter da v njej ne živi s svojo družino, ampak je nepremičnino oddal najemnikom, ki jo uničujejo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena dejstva niso relevantna za odločitev, pritožbene navedbe, da so bile toženčeve dolžnosti prav gotovo vezane tudi na nepremičnino na naslovu P. 56b (torej njegovo nepremičnino) z namenom, da si ustvari družinsko življenje, ter da je bilo to dogovorjeno v pogodbi, pa protispisne, saj iz pogodbe o preužitku ne izhaja, da bi bilo navedeno dogovorjeno. Da sta to glavna razloga, zaradi katerih želi tožnica pogodbo razvezati, izhaja tudi iz njene izpovedbe, da je ona zgradila obe hiši in da je zaradi toženčevega ravnanja tudi tako uničena (list. št. 81). Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženčevo ravnanje, ko je svojo nepremičnino oddal v najem ter v njej ne živi s svojo družino, ni razlog za razvezo pogodbe. Prav tako niso relevantne okoliščine, da te nepremičnine morebiti ustrezno ne vzdržuje.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ključno okoliščino, ali toženec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti. Že iz zgoraj navedenega razloga, ker je bila tožničina trditvena podlaga preveč pavšalna, premalo konkretizirana in s tem neustrezna, je pravilna ugotovitev, da tožnica svojega dokaznega bremena, da ji toženec ne nudi pomoči, kot se je s pogodbo zavezal, ni zmogla. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec tožnici priskrbel drva, pri čemer so drva potrebna le za njeno nepremičnino, ne pa tudi za toženčevo, v kateri ima peč na olje, ter da je kosil in rezal drevje. Peljal jo je tudi k zdravniku, ko si je poškodovala prst. To pomeni, da je svoje obveznosti izpolnjeval v obsegu, kot mu je tožnica dopustila. Iz izpovedb strank in prič namreč izhaja, da je tožnica v bistvenem hotela svoje obveznosti opravljati sama (tako je sama naročila sečnjo dreves, praznjenje greznice, itd.). Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča v delu, da je tožnica iz razloga, ker toženec s svojo družino ni živel v nepremičnini, ki jo je dobil, njegovo pomoč odklanjala, kar pa ni razlog za razvezo pogodbe. Navedeno izhaja tudi iz toženčeve izpovedbe ob prisotnosti tožnice, ko je navedel, da jo je prosil, naj mu da novo številko mobilnega telefona, pa mu je ni dala in tega dejstva tudi ni zanikala, čeprav je ob preostalih zaslišanjih toženca in prič vseskozi podajala komentarje. Pritožbene navedbe, da povzete izpovedbe prič niso v skladu s prepisom zaslišanj ter da so priče delovale dogovorjeno, pa so pavšalne do te mere, da na njih ni mogoče odgovoriti. Dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da tožencu ni mogoče očitati, da svojih obveznosti po pogodbi o preužitku ni izvajal, je zato treba potrditi. Pritožbene navedbe, naj pritožbeno sodišče zadevo ocenjuje celovito in jo življenjsko reši, pa ob povedanem niso utemeljene.

10. Pritožbeno sodišče ne dvomi, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da so se odnosi med pravdnima strankama v zadnjem času skrhali tudi iz razloga, ker je tožnica tožencu izročila znesek 25.000 EUR z namenom vezave na banki, katerega je proti njeni volji dvignil in porabil zase. Potreben je bil postopek na sodišču, toženec pa se je s sodno poravnavo zavezal, da ji bo znesek po obrokih vračal. Čeprav je bila poravnava sklenjena v februarju 2017 in je rok za obročno vračilo že potekel, je toženec tožnici do zaključka tega postopka povrnil le majhen del dolga, zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožencu neutemeljeno verjelo, da namerava dolg vrniti. Tudi ni dvoma, da tožnici, ki tega denarja nima na razpolago, nastaja škoda. Skladno s sodno prakso je pogodba o preužitku podvrsta pogodbe o dosmrtnem preživljanju, slednjo pa je po 562. členu OZ dopustno razvezati tudi zaradi spremenjenih okoliščin.3 Tožnica je v postopku sicer zatrjevala, da jo je toženec z zgoraj navedenim ravnanjem ogoljufal, a je v celoti izostala trditvena podlaga glede tega, kako je to dejstvo vplivalo na njun odnos v zvezi z izvajanjem pogodbe. Še posebej, ker je tožnica prvenstveno zatrjevala, da želi razvezati pogodbo, ker toženec v nepremičnini ne živi s svojo družino in je ne vzdržuje. Zato sodišče prve stopnje tožničinega zahtevka pravilno ni presojalo tudi po pravni podlagi 562. člena OZ. Če bo v nadaljevanju izvajanja pogodbe zaradi nevračila dolga med pogodbenima strankama prišlo do tako spremenjenih okoliščin, da bi bilo pogodbo nepošteno vzdržati v veljavi, ali če je do njih že prišlo, ima tožnica na razpolago novo tožbo, v kateri bo morala spremenjene okoliščine konkretno zatrjevati in jih v postopku tudi dokazati. Ker sodišče prve stopnje po navedeni pravni podlagi tožničinega zahtevka ni presojalo, se objektivna pravnomočnost sodbe v tem postopku na spremenjene okoliščine ne more nanašati. Prav tako bo tožnica imela ponovno na razpolago zahtevek na razveljavitev pogodbe, če toženec svojih obveznosti po pogodbi ne bi izpolnjeval. 11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Medtem ko ostaja lastnica hiše na naslovu P. 56a in v njej prebiva. 2 Pri čemer je tožnica najprej izpovedovala, da ji je vrnil dva obroka, kasneje je priznala še tretjega in 100 EUR, toženec pa zatrjuje, da ji je vrnil štirikrat po 1.000 EUR. 3 VSL I Cp 1703/2018.