Jedro

Izročitve gotovine s strani tretje osebe, četudi na kraju razpisanega rubeža, ni mogoče šteti za rubež gotovine, temveč za prostovoljno izpolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršiteljici priznalo stroške v znesku 7.610,00 SIT, višji priglašeni znesek pa je zavrnilo. Proti takšnemu sklepu se je pritožila izvršiteljica. Predlaga, naj se ji prizna stroške v višini 10.059,60 SIT. Sodišče ji je priznalo stroške za neuspešen rubež, čeprav je opravila uspešen rubež in je bila terjatev dokončno plačana še v dveh obrokih. Zato ni logično, da ji je sodišče priznalo le prevzem gotovine. Izvršitelj je razpisal rubež in na dan rubeža je bil prisoten tudi upnikov pooblaščenec. Prevzem gotovine se opravi v izvršiteljevi pisarni, ko pooblaščenec upnika ni prisoten. Možnost prostovoljnega plačila je dolžnik imel pred postopkom. Člen 43 Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja določa, da je potrebno izdati pobotnico za plačila, ki jih izvršitelj prevzame ali odvzame dolžniku, in rubež gotovine je odvzem denarja dolžniku, zato je pravilno izdana pobotnica poleg rubežnega zapisnika. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je izvršiteljici pravilno priznalo plačilo za dve ločeni opravili, in sicer za neuspešen rubež in za prevzem gotovine, namesto za (uspešen) rubež. Izvršiteljica ni opravila ne rubeža premičnin, kar je v svojih razlogih zapisalo že sodišče prve stopnje, ne rubeža gotovine, temveč je od dolžničine sestre le prevzela gotovino. Prevzema gotovine od tretje osebe, četudi na kraju razpisanega rubeža, pa ni mogoče šteti za rubež gotovine, pri čemer zmotno vztraja izvršiteljica. Rubež premičnin (enako velja za gotovino) je prisilno dejanje, ki se opravi proti dolžniku. Zarubiti se smejo le stvari, ki so v njegovi posesti (1. odstavek 83. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Izročitev gotovine s strani tretje osebe pa pomeni prostovoljno izpolnitev obveznosti. Kolikor izvršiteljica vztraja, da je opravila rubež gotovine, ji je potrebno še pojasniti, da bi bila v tem primeru, upoštevaje vrednost terjatve, ki jo na podlagi določbe 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 32/2000) predstavlja zgolj glavnica v višini 7.145,00 SIT, na podlagi tar. št. 2 Pravilnika upravičena le do plačila v višini 50 točk, ne pa v višini 37,5 točke za neuspešen rubež in posebej še 50 točk za prevzem gotovine (skupaj 87,5 točke, kar pri vrednosti točke 40,00 SIT, znaša 3.500,00 SIT), kar ji je priznalo sodišče prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe glede na razloge sodišča druge stopnje niso odločilne za preizkus izpodbijanega sklepa, zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati. Sodišče druge stopnje je le še preizkusilo pravilno uporabo materialnega prava glede ostalih postavk za plačilo in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izvršiteljici ob že navedenem pravilno priznalo še plačilo za nadaljnji prevzem gotovine (2000,00 SIT), za seznanitev s spisom (1.000,00 SIT), kilometrino (498,60 SIT) ter stroške vabila (261,00 SIT) in položnice (200,00 SIT) upniku ter za dva izvoda stroškovnika (150,00 SIT), ne pa tudi drugih oz. v višjem znesku priglašenih stroškov. Zato je pravilen skupni znesek 7.610,00 SIT, ne pa 10.959,60 SIT oz. 10.059,60 SIT, pri katerem izvršiteljica vztraja v pritožbi. Sodišče druge stopnje je zato in ker sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.