Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar gre za tožbeni zahtevek, ki se ne tiče denarnega zneska, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (člen 40/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Poznejša zvišanja ob nespremenjenem tožbenem zahtevku ne pridejo v poštev in so nerelevantna glede vprašanja spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
V predmetni pravdni zadevi je za odločanje stvarno pristojno Okrajno sodišče v L.
Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka vložila tožbo dne 28. 1. 1994 pri tedanjem Temeljnem sodišču M.S., enota v L., s tožbenim zahtevkom na razveljavitev darilne pogodbe, z označeno sporno vrednostjo tožbenega predmeta 460.000,00 SIT. Okrajno sodišče v L.je že obravnavalo to pravdno zadevo tudi po reorganizaciji sodišč po 1. 1. 1995. V svoji pripravljalni vlogi z dne 27. 5. 1996 pa je nato tožeča stranka zvišala sporno vrednost glede primarnega tožbenega zahtevka na 2,100.000,00 SIT, razen tega pa v enaki višini kot podrejeni tožbeni zahtevek uveljavila tudi denarni zahtevek. Zaradi tega se je Okrajno sodišče v L.s svojim sklepom z dne 2. 7. 1996 izreklo za stvarno nepristojno za obravnavanje te pravdne zadeve in odločilo, da se ta odstopi Okrožnemu sodišču v M.S.kot stvarno pristojnemu sodišču. Sklep je postal pravnomočen dne 24. 7. 1996. Okrožno sodišče v M.S.je mnenja, da ni stvarno pristojno za obravnavanje te pravdne zadeve, zato je s citiranim predlogom predlagalo, da Višje sodišče v M.odloči o kompentenčnem sporu.
Pravilno je stališče Okrožnega sodišča v M.S., da samo ni stvarno pristojno za obravnavanje te zadeve in da ta sodi v stvarno pristojnost Okrajnega sodišča v L. Kadar gre za tožbeni zahtevek, ki se ne tiče denarnega zneska, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (člen 40/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V danem primeru je bila vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe ocenjena na 460.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je očitno takšno vrednost spornega predmeta štelo kot realno in primerno, ko ni izvedlo korekcije te označene sporne vrednosti v smislu člena 40/III ZPP, najpozneje na pripravljalnem naroku oz. pred začetkom obravnavanja glavne stvari na glavni obravnavi. Od takrat dalje pa so stranke in sodišče vezani na ocenitev vrednosti spornega predmeta kot je bila navedena v tožbi. Poznejša zvišanja ob nespremenjenem tožbenem zahtevku ne pridejo v poštev in so nerelevantna glede vprašanja spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Tako ta zadeva še naprej sodi v obravnavanje Okrajnega sodišča v L.kot nižjega sodišča prve stopnje, ko začetna označena sporna vrednost primarnega tožbenega zahtevka ne presega zneska 2,000.000,00 SIT, ki razmejuje stvarni pristojnosti obeh predvidenih sodišč prve stopnje.
Na takšno stališče tudi ne more imeti vpliva dejstvo, da je tožeča stranka z navedeno pripravljalno vlogo uveljavila še denarni podrejeni tožbeni zahtevek , ki bi sam po sebi sicer glede na višino 2,100.000,00 SIT sodil v obravnavanje Okrožnega sodišča. Stališče Okrožnega sodišča v M.S.je pravilno, ko opozarja na omejeno možnost uveljavljanja podrejenega tožbenega zahtevka v primeru, ko primarni in podrejeni tožbeni zahtevek ne sodita v obravnavanje istega sodišča prve stopnje (člen 188 ZPP). V tretjem odstavku tega člena je izrecno določeno, da se lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku če spozna, da tisti, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen, le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov. V danem primeru tako sodišče prve stopnje naknadno postavljenega podrejenega tožbenega zahtevka ne bo moglo enotno obravnavati s primarnim tožbenim zahtevkom ( bilo bi ga možno obravnavati kot samostojno tožbo za obravnavanje katere je pristojno Okrožno sodišče v M.S.), zato pa tudi uveljavljanje tega nadaljnjega podrejenega tožbenega zahtevka ne more vplivati na stvarno pristojnost Okrajnega sodišča v L.v zvezi z obravnavanjem primarnega tožbenega zahtevka.
Po obrazloženem je bilo potrebno odločiti, kot v izreku sklepa.