Jedro

Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Stranka mora zahtevo za izločitev podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe. Toženec v pritožbi navaja, da glavna obravnava ni bila opravljena 26. 3. 2021 in tega dne naj tudi ne bi bila končana, kar pa ne drži. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je navedenega dne glavna obravnava bila opravljena v prisotnosti toženca, na njej so se izvajali dokazi in bil sprejet sklep, da delna sodba izide pisno. Vse, kar toženec navaja v pritožbi glede razlogov za izločitev sodnice, bi moral navajati na naroku 26. 3. 2021. Toženec v pritožbi ne trdi, da bi na naroku – po tem, ko sodišče njegovemu predlogu za preložitev ni ugodilo in mu ni dovolilo navedb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo – zahteval tudi izločitev sodnice ter želel navajati razloge za tak predlog. To pa pomeni, da je njegova vloga – zahteva za izločitev sodnice z dne 29. 3. 2021 – prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za izločitev sodnice A. A., ki jo je vložil toženec dne 29. 3. 2021. 2. Zoper navedeni sklep se je toženec pritožil smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženčevo zahtevo za izločitev sodnice zavrglo kot prepozno. Pojasnilo je, da je bila glavna obravnava opravljena 26. 3. 2021 in tega dne tudi končana, toženec pa je zahtevo za izločitev vložil šele 29. 3. 2021, torej po koncu glavne obravnave. Sodišče je odločitev oprlo na drugi odstavek 72. člena ZPP. Dodatno je pojasnilo, da toženec ni navedel nobenih okoliščin, na katere opira zahtevo za izločitev sodnice (četrti odstavek 72. člena ZPP), ne drži pa niti njegova trditev, da zapisnik ne vsebuje zahteve za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, zakaj tožencu ni dovolilo navajati razlogov, ki se tičejo odločbe o zavrnitvi Bpp 208/2021 z dne 9. 3. 2021. 5. Po sedmem odstavku 72. člena ZPP zoper sklep, s katerim predsednik senata s sklepom zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). Ker pa je sodišče prve stopnje v pravnem pouku toženca poučilo o pravici do (samostojne) pritožbe zoper izdani sklep, je višje sodišče pritožbo štelo kot dovoljeno.

6. Pritožnik (med drugim) navaja, da bi moral o izločitvi razpravljajoče sodnice odločati predsednik Okrožnega sodišča, ne pa sodnica sama. Na podlagi prvega odstavka 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Vendar pa za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata, kar pomeni, da v teh zadevah pred okrožnim sodiščem odloča sodnik posameznik. Čeprav je odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka (prim. VSRS sklep Cp 7/2018 z dne 16. 5. 2018).

7. Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Stranka mora zahtevo za izločitev podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe. Toženec v pritožbi navaja, da glavna obravnava ni bila opravljena 26. 3. 2021 in tega dne naj tudi ne bi bila končana, kar pa ne drži. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je navedenega dne glavna obravnava bila opravljena v prisotnosti toženca, na njej so se izvajali dokazi in bil sprejet sklep, da delna sodba izide pisno. Vse, kar toženec navaja v pritožbi glede razlogov za izločitev sodnice, bi moral navajati na naroku 26. 3. 2021. Kot pa je razvidno iz zapisnika z naroka in pritožbenih navedb, je toženec na tem naroku očitno želel pojasniti razloge, ki se nanašajo na zavrnilno odločbo glede brezplačne pravne pomoči ter njegovo nestrinjanje s to odločbo, zaradi česar je tudi zahteval, da se narok preloži (čemur sodišče ni ugodilo, prav tako pa ni dopustilo njegovih navedb, ki se nanašajo na zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči, saj to ni predmet obravnavanja v tej zadevi). Toženec v pritožbi ne trdi, da bi na naroku – po tem, ko sodišče njegovemu predlogu za preložitev ni ugodilo in mu ni dovolilo navedb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo – zahteval tudi izločitev sodnice ter želel navajati razloge za tak predlog. To pa pomeni, da je njegova vloga – zahteva za izločitev sodnice z dne 29. 3. 2021 – prepozna.

8. Vse, kar toženec v pritožbi navaja v zvezi z (ne)znanjem slovenskega jezika, nezmožnostjo, da se pripravi na narok (ker je odločbo o brezplačni pravni pomoči prejel le nekaj ur pred narokom) in navedbe, ki se nanašajo na pripravo dokazov in pisnega odgovora na vlogo tožeče stranke, je lahko predmet pritožbene presoje v zvezi s končno odločbo, ne more pa biti relevantno za vprašanje pravočasnosti predloga za izločitev sodnice in posledično pravilnosti izpodbijanega sklepa.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).