Jedro

Akt poslovanja, ne glede na to, da v formalnem smislu vsebuje vse sestavine upravnega akta, ni mogoče šteti za upravno odločbo, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba, vključno s pravnim poukom, ki napotuje na upravni spor, in ga ne bi bilo mogoče šteti za tako odločbo niti v primeru, da bi bil izdan v upravnem postopku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 7.5.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Občine ... z dne 15.4.2004, s katero je bila na predlog Komisije za pregled in ocenjevanje ponudb izbrana kot najugodnejša ponudba A.A. s.p.., za najem dela parcel št. 2671/1, 2611/8 in 2611/7 k.o....., za ureditev gostinskega lokala za omejeno dobo 7 let, namenjenega celotni turistični ponudbi, prireditvam in podobnim vsebinam, za ureditev gostinskega vrta ter za širše območje urbanistične in arhitekturne rešitve predvidenega gostinskega objekta in izvedbe njegove navezave na obstoječi ulični niz.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je tožeča stranka prijavila na javni razpis za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem javnih površin za začasno uporabo v središču ...., objavljen v Uradnem listu RS, št. 26-29/2004 in, da ob dejstvu, da njena ponudba ni bila izbrana, ugovarja odločitvi o izbiri ponudnika oziroma načinu izbora s točkovanjem ponudb ter kriterijem, navedenim v javnem razpisu. Sodišče prve stopnje je presodilo, da akt, ki ga tožeča stranka izpodbija, ni posamični akt v smislu 1. člena oziroma 1. odstavka 3. člena ZUS, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Za odločitev o izbiri ponudnika v postopku razpolaganja oziroma upravljanja s stvarnim premoženjem ni predviden upravni postopek niti ni predvidena izdaja upravne odločbe, prav tako ni predvideno sodno varstvo v okviru upravnega spora. Z navedenim aktom se namreč ni odločalo o kakšni pravici ali obveznosti posameznika, pač pa je bila sprejeta odločitev glede sklenitve najemne pogodbe v zvezi s premoženjem, s katerim razpolaga in upravlja Občina ... Zaradi take vsebine akta, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba in (sicer nepravilno) izdan v upravnem postopku, ga ni šteti za upravno odločbo, ampak gre za akt poslovanja, ki ne more biti predmet upravnega spora.

Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje navaja, da odločitev ni pravilna in ni zakonita. Predlaga, da se odločbi tožene stranke z dne 7.5.2004 in z dne 15.4.2004 odpravita; da se ugotovi, da je bil javni razpis za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem javnih površin za začasno uporabo v središču .... nezakonit; da se toženi stranki naloži, da ponovi javni razpis za zbiranje ponudb za oddajo v najem javnih površin za začasno uporabo v središču ..., za nepremičnine parc. št. 2761/1, 2611/8 in 2611/7 k.o. P. ter da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje dalje do plačila v roku 15 dni. Navaja, da je tožena stranka vodila v tej zadevi upravni postopek in izdala upravno odločbo. Z izpodbijano odločbo se posega v njene pravice, interese in koristi. Da gre v tem postopku za upravno stvar, o kateri je treba odločati v upravnem postopku dodatno potrjuje dejstvo javnega interesa. V konkretnem primeru je tožena stranka z razpisom za najem površine upravljala z občinskim premoženjem, kar je javna funkcija. Meni, da gre v obravnavanem primeru za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka meni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter v celoti prereka navedbe tožeče stranke. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje.

K 1. točki izreka Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

V upravnem sporu se na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUS (ki je veljal v času odločanja), zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil (2. odstavek 1. člena ZUS). Po 1. odstavku 3. člena ZUS pa je upravni akt dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku. Na podlagi navedenih določb je ocena sodišča prve stopnje, da odločba, ki jo tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, posredno pa sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, nimata pravne narave upravnega akta, pravilna. Akt ni bil izdan v upravni stvari, v kateri se je odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, niti ni v predmetni zadevi s predpisom določeno, da se vodi upravni postopek oziroma odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, niti to ne izhaja zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari (2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Tožena stranka kot naročnik javnega zbiranja ponudb za najem navedenih nepremičnin, je v konkretnem primeru nastopala kot gospodarski subjekt, zato je tudi akt o izbiri najboljšega ponudnika šteti kot akt poslovanja tožeče stranke, ko je ta nastopala kot gospodarski subjekt v eni izmed faz pri sklepanju obligacijskopravnih razmerij. Akt poslovanja pa ne glede na to, da v formalnem smislu vsebuje vse sestavine upravnega akta, ni mogoče šteti za upravno odločbo, četudi je po zunanji obliki sestavljen kot upravna odločba, vključno s pravnim poukom, ki napotuje na upravni spor, in ga ne bi bilo mogoče šteti za tako odločbo niti v primeru, da bi bil izdan v upravnem postopku. Z njim namreč ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti upravnega prava, temveč je bil izdan v postopku razpolaganja z občinskim premoženjem, s katerim tožena stranka gospodari. Predmet upravnega spora pa je lahko le dokončni upravni akt, ki ga navedeni organi oziroma nosilci javnih pooblastil izdajo pri izvrševanju funkcije oblasti (oziroma javnega pooblastila).

Ker pri izpodbijanem aktu ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zaradi česar je podana negativna procesna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbo na tej pravni podlagi pravilno zavrglo.

V ZUS-1 in v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi določb 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja, ki v ZUS-1 niso urejena, ni podlage za povrnitev stroškov stranki, ki s pritožbo ni uspela. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1. Pritožba tožeče stranke je bila vložena še pred uveljavitvijo ZUS-1. Ker se je s 1.1.2007 začel uporabljati ZUS-1, je bilo treba glede na kriterije iz 2. odstavka 107. člena tega zakona, obravnavano pritožbo, vloženo po ZUS, obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. K 2. točki izreka Ker po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odgovor tožene stranke na pritožbo tožeče stranke ni prispeval k odločitvi sodišča v zadevi, tožena stranka na podlagi 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, ni upravičena do povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo.