Jedro

V obravnavani zadevi gre za t.i. prvo dedovanje premoženja v agrarni skupnosti oziroma za dedovanje po zapustnici, ki so ji bile vrnjene premoženjske pravice kot članici agrarne skupnosti Pašna skupnost X. na podlagi 8. člena ZPVAS in je bila ob vrnitvi premoženja že mrtva. Po navedenem zakonskem določilu premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo da zapuščina po pok. M. M. obsega delež 6/487 nepremičnin1 k.o. X2, da so zapustničini dediči potomci njenih otrok A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., in I. I.; da so dediči J. J. (oporočni dedič po pokojni zapustničini hčerki H. H.), K. K. (dedinja po pokojni zapustničini hčerki G. G.) in L. L. (dedinja po pokojni zapustničini hčerki I. I.) člani Agrarne skupnosti X.; da sta dediča J. J. in L. L. sprejela dediščino, K. K. pa je svoj dedni delež odstopila sodediču J. J.; da so dediči O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., U. U., V. V., Z. Z. in Ž. Ž. zahtevali nujne dedne deleže v gotovini; razglasilo dediča nepremičnin J. J. do 5/6, L. L. pa do 1/6, deleže omenjenih nujnih dedičev, ki sta jih v denarju dolžna izplačati omenjena dediča zapuščine v naravi, in sicer J. J. v deležu 5/6 in L. L. v deležu 1/6. 2. Dedinja L. L. je zoper odločitev o določitvi dednih deležev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je dedič nepremičnin J. J. v deležu 2/3, ona pa v deležu 1/3. Sodišču prve stopnje očita, da v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov o tem, kako je izračunalo višino dednih deležev. Pogoje za dedovanje v naravi (da so člani agrarne skupnosti) so izpolnjevali zgolj trije izmed dedičev. Ker je dedinja K. K. odstopila svoj dedni delež J. J., bi moral njemu pripasti dedni delež 2/3, njej pa 1/3. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti dejanskih in pravnih razlogov za odločitev, da ji pripada 1/6. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uveljavljani pritožbeni razlog kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku, se nanaša na kršitev pravil o obliki in vsebini sodne odločbe. Zakon primeroma navaja pomanjkljivosti sodnih odločb, katerih obstoj lahko pogojuje bistveno kršitev določb postopka. Te pomanjkljivosti pa imajo funkcionalni pomen, saj so relevantne le, če so takšne narave, da se zaradi njih sodna odločba ne more preizkusiti. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zaradi katerih je sprejelo svojo odločitev. Navedeni pritožbeni očitek je neutemeljen.

5. V obravnavani zadevi gre za t.i. prvo dedovanje premoženja v agrarni skupnosti oziroma za dedovanje po zapustnici, ki so ji bile vrnjene premoženjske pravice kot članici agrarne skupnosti Pašna skupnost X. na podlagi 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)3 in je bila ob vrnitvi premoženja že mrtva. Po navedenem zakonskem določilu premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. V obravnavani zadevi so bili člani agrarne skupnosti pritožnica, dedič J. J. in dedinja K. K., ki pa je svoj dedni delež odstopila dediču J. J. 6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je imela zapustnica enajst otrok, od katerih pa nihče ni več živ. Zakoniti dediči bi bili zato njihovi potomci, od katerih pa le omenjeni trije dediči izpolnjujejo pogoj iz omenjenega določila ZPVAS za dedovanje v naravi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je J. J. edini dedič (oporočni) pokojne hčerke zapustnice H. H., K. K. pa edina dedinja zapustničine hčerke G. G., J. J. in pritožnica pa sta dediča zapustničine hčerke I. I., J. J. kot dedič po H. H., ki je bila dedinja po sestri I. I., pritožnica pa kot dedinja po T. T., pranečaku I. I., ki je bil prav tako njen dedič in je v zapuščinskem postopku po I. I. odstopil svoj dedni delež H. H., kar pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša le na takrat znano premoženje ne pa tudi na pozneje najdeno. Njun dedni delež po I. I. je torej polovičen, saj delež, ki bi šel prednici, dedujeta skupaj. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da J. J. kot dediču po H. H. pripade delež ene tretjine zapuščine, K. K. kot dedinji po G. G. enak delež, pritožnici in J. J. kot dedičema po I. I. pa po eno šestino zapuščine. Ker pa je K. K. svoj dedni delež odstopila J. J., mu pripade 5/6 novo najdene zapuščine po pokojni zapustnici M. M. 7. Sodišče prve stopnje je navedene razloge navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (tretji odstavek na strani 8), zato pritožbeni očitek njegove pomanjkljivosti ne drži. Ker izpodbijana odločitev tudi ni obremenjena s kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), je bilo treba zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

1 Specificiranih v izreku sklepa sodišča prve stopnje. 2 Gre za premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustnici kot članici Agrarne Pašne skupnosti X. 3 Uradni list RS, št. 5/1994.