Upoštevaje, da se vrednost nepremičnin tožnice in njenega moža iz uradnih evidenc (podatki GURS in posplošena tržna vrednost nepremičnin) močno razlikujeta, sodišče pritrjuje tožnici, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja v predmetni zadevi. Tožena stranka je poleg navedenega po presoji sodišča povsem pavšalno zavrnila v postopku predložen Izvid ocenjevanja. Pri tem pa ni upoštevala, da je Izvid ocenjevanja pripravil sodni izvedenec za področje gradbeništva po predhodno opravljenem ogledu vseh nepremičnin.
I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 185/2025 z dne 28. 11. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem D 284/2024.
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Tožena stranka se sklicuje na določila 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP. Sklicuje se tudi na določilo 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), po katerem se BPP ne dodeli osebi oziroma njeni družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 23.716,32 EUR. Toženka ugotavlja, da je tožnica upokojena ter poročena, zato šteje družina tožnice dva družinska člana. Tožnica je iz podatkov zemljiške knjige ugotovila, da sta tožnica in njen mož solastnika večjega števila nepremičnin v k.o. ..., ki v naravi predstavljajo stanovanjske površine in kmetijska zemljišča in ju navaja na strani 2 in 3 izpodbijane odločbe, ki jih je potrebno upoštevati pri premoženju tožnice. Tožničin mož pa je lastnik dveh kmetijskih zemljišč v k.o. ... in dveh zidanic v k.o. ..., kar se vse upošteva pri premoženju tožnice. Tožničin mož je po podatkih e-RISK tudi lastnik traktorja IMT 533, ki je bil prvič registriran leta 1976 in za katerega je tožena stranka po podatkih avto.net ugotovila, da je vreden približno 3.999,00 EUR. Tožena stranka je ugotovila, da znaša skupna vrednost nepremičnin tožnice in njenega moža v k.o. ... in k.o. ..., katere je treba upoštevati pri premoženju tožnice ter traktorja 96.899,00 EUR, kar pomeni, da tožnica presega cenzus za premoženje za 73.182,68 EUR. Toženka je tožnico o navedenem seznanila z dopisom z dne 9. 6. 2025 ter jo pozvala, da se v roku 3 dni do teh ugotovitev opredeli. Tožnica se je na poziv odzvala z dopisom z dne 12. 6. 2025, v katerem je pojasnila, da se toženka sklicuje na nove cenitve GURS, ki niso relevantne za ugotavljanje premoženjskega stanja tožnice. Toženka bi namreč morala po tožničinem mnenju upoštevati dejansko stanje ob vložitvi vloge, to je vrednost nepremičnin v mesecu marcu 2025. Tožnica je priložila tudi Izvid ocenjevanja kmetijskega objekta (v nadaljevanju Izvid ocenjevanja), ki zajema obravnavane nepremičnine tožnice in njenega moža v k.o. ... in k.o. ... Toženka navaja, da je zaradi navedenega upoštevala tudi posplošeno tržno vrednost nepremičnin, ki je izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin na dan 26. 3. 2020 in znaša 32.834,25 EUR, kar pomeni, da tožnica presega cenzus za dodelitev BPP. V zvezi z Izvidom ocenjevanja toženka pojasnjuje, da je bil le ta pridobljen s strani tožnice ter ga glede na ostale vrste javnih dostopnih podatkov o vrednosti nepremičnin ni mogla upoštevati, ker preveč odstopa od javno dostopnih podatkov. Iz izvida ocenjevanja namreč izhaja, da znaša vrednost nepremičnin tožnice in njenega moža 22.000,00 EUR. Toženka zato zaključi, da znaša vrednost premoženja tožnice 96.899,00 EUR glede na trenutno dejansko vrednost nepremičnin oziroma 36.833,25 EUR, upoštevaje posplošeno tržno vrednost nepremičnin, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.
3.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov, v kateri navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je 12. 3. 2025 vložila prošnjo za dodelitev BPP, toženka pa jo je o preseganju cenzusa seznanila šele 9. 6. 2025. Tožnica pojasnjuje, da je odgovoru na poziv toženke priložila dokazila iz uradnih evidenc, ki so kazala, da ne presega cenzusa. Pooblaščenec tožnice je po posvetovanju z uradno osebo toženke v zvezi z vrednostjo nepremičnin angažiral sodnega izvedenca A. A., ki je izdelal Izvid ocenjevanja glede vseh relevantnih nepremičnin ter podal oceno, da so le te vredne 22.000,00 EUR. Prav tako je tožnica v odgovoru na poziv toženke pojasnila, da je traktor v okvari ter je amortiziran. Navaja tudi, da ji toženka nikoli ni predložila oglasa, da bi se tožnica glede slednjega lahko opredelila.
4.Tožnica navaja, da ji je bila kršena pravica do izjave, saj ji ni bila dana možnost, da bi se pred odločitvijo izjasnila glede ugotovitve toženke, da ne bo upoštevala predloženega Izvida ocenjevanja, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjave iz 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V primeru nesoglasij bi morala toženka pridobiti strokovno mnenje ter o navedenem obvestiti tožnico.
5.Tožnica opozarja, da je vrednost predmetnih nepremičnin iz Izvida ocenjevanja sodnega izvedenca skoraj identična vrednosti nepremičnin, ki jih je tožnica posredovala toženki z dopisom z dne 12. 6. 2025, pri čemer je treba upoštevati, da je sodni izvedenec upošteval, da je vrednost nepremičnin od leta 2020 padla, saj v nepremičnine ni vlagala. Toženka bi po mnenju tožnice morala upoštevati Izvid ocenjevanja. Posplošena tržna vrednost, ki jo določa GURS, je namreč določena z modeli množičnega vrednotenja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in ne na podlagi ocene realne tržne vrednosti nepremičnine. Tožnica tudi opozori, da evidenca nepremičnin, ki jo vodi GURS, ni popolna ter vsebuje številne pomanjkljivosti ter ne upošteva dejanskega stanja nepremičnin. Množično vrednotenje temelji na modelih in podatkih, ki niso vedno ažurni in popolni, kar vpliva na posplošene vrednosti. Toženka ni upoštevala, da sodna praksa potrjuje, da vrednost GURS ni zadosten dokaz za realno tržno ceno, ter da je treba upoštevati tudi druge strokovne cenitve. Glede na navedeno tožnica očita kršitve pravil ZUP ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču predlaga, da zasliši tožnico, pričo A. A., vpogleda v dopis z dne 10. 3. 2025, dopis tožene stranke z dne 9. 6. 2025, dopisa tožnice z dne 12. 6. 2025 in z dne 13. 8. 2025, Izvid ocenjevanja sodnega izvedenca A. A. ter izpodbijano odločbo. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6.Tožena stranka je v obširnemu odgovoru na tožbo vztrajala pri svojih navedbah iz izpodbijane odločbe.
7.Tožnica se je v pripravljalni vlogi sklicevala na tožbene ugovore. Tožnica poudarja, da je med dejansko vrednostjo predmetnih nepremičnin na spletni strani GURS (92.900,00 EUR) in posplošeno tržno vrednostjo nepremičnin (32.834,25 EUR) razlika skoraj 60.000,00 EUR, kar je veliko odstopanje. Tožnica pojasni, da je sodni izvedenec A. A. po opravljenem ogledu realno ocenil vrednost vseh nepremičnin tožnice in njenega moža v višini 22.000,00 EUR. Izvedenec A. A. je upošteval, da so stavbe stare in dotrajane, ter da se v objekte ni vlagalo sredstev, česar uradni podatki vrednotenja nepremičnin ne upoštevajo. Vsega navedenega tožena stranka v izpodbijani odločitvi ni upoštevala. Tožnica meni, da predstavlja Izvid ocenjevanja, kot ga je podal sodni izvedenec A. A., bolj strokovno oceno vrednosti nepremičnin od uradnih podatkov GURS-a. Meni, da je izpodbijana odločitev notranje nelogična in arbitrarna. Tožnica nasprotuje tudi ugotovljeni vrednosti traktorja, saj ji tožnica ni predložila prodajnega oglasa, na podlagi katerega je ugotovila vrednost traktorja, zaradi česar zatrjuje kršitev pravice do izjave.
8.Tožba je utemeljena.
9.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem D 284/2024.
10.ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 23.716,32 EUR.
11.Premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v 17. in 18. členu. V skladu s temi določbami se v upoštevno premoženje šteje tudi nepremično premoženje, razen stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja. Ne glede na prej navedeno se tako stanovanje v nobenem primeru ne upošteva kot premoženje, če vrednost takega stanovanja ne presega ali dosega 120.000,00 EUR (5. člen ZSVarPre-E).
12.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi podatkov portala GURS in oglasa na portalu BOLHA ugotovila, da znaša vrednost premoženja tožnice in njenega moža v višini 96.899,00 EUR, od tega znaša vrednost nepremičnin 92.900,00 EUR in vrednost traktorja 3.999,00 EUR. O navedenih ugotovitvah je tožena stranka obvestila tudi tožnico, ki je v postopku predložila Izvid ocenjevanja, iz katerega je izhajalo, da znaša vrednost nepremičnin 22.000,00 EUR. Toženka je zaradi predloženega Izvida ocenjevanja preverila tudi posplošeno tržno vrednost predmetnih nepremičnin ter ugotovila, da le-ta znaša 32.834,25 EUR. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla, da Izvida ocenjevanja ni upoštevala, ker ocenjena vrednost nepremičnin v Izvidu ocenjevanja preveč odstopa od javno dostopnih podatkov glede vrednosti nepremičnin tožnice in njenega moža. Toženka zaključi, da Izvid ocenjevanja ni primerljiv ne s posplošeno vrednostjo nepremičnin, ne z dejansko vrednostjo nepremičnin po podatkih iz portala GURS. Poleg tega navaja, da je bil Izvid ocenjevanja pridobljen samo za potrebe tožnice in ne za potrebe organa za BPP. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je tožnica v odgovoru na poziv toženke nasprotovala vrednosti traktorja, saj naj bi bil ta v okvari, česar pa toženka ni upoštevala, saj je ugotovila, da je bil le-ta tehnično pregledan dne 6. 5. 2025. Toženka je zaradi navedenega zaključila, da znaša vrednost premoženja tožnice in njenega moža 96.899,00 EUR (upoštevajoč približno vrednost traktorja in dejansko vrednost nepremičnin) oziroma 36.833,25 EUR (upoštevajoč približno vrednost traktorja in posplošeno tržno vrednost nepremičnin).
13.Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni upoštevala predloženega Izvida ocenjevanja iz razloga, ker naj bi ocenjena vrednost nepremičnin iz slednjega (22.000,00 EUR) preveč odstopala od dejanske vrednosti nepremičnin po GURS-u (92.900,00 EUR) ter od posplošene tržne vrednosti nepremičnin (32.834,25 EUR). Upoštevaje, da se vrednost nepremičnin tožnice in njenega moža iz uradnih evidenc (podatki GURS in posplošena tržna vrednost nepremičnin) močno razlikujeta, sodišče pritrjuje tožnici, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja v predmetni zadevi. Tožena stranka je poleg navedenega po presoji sodišča povsem pavšalno zavrnila v postopku predložen Izvid ocenjevanja. Pri tem pa ni upoštevala, da je Izvid ocenjevanja pripravil sodni izvedenec za področje gradbeništva po predhodno opravljenem ogledu vseh nepremičnin.
14.Poleg navedenega bi morala tožena stranka tudi po presoji sodišča tožnici predložiti oglas, na podlagi katerega je ugotovila vrednost traktorja, ki jo je upoštevala pri ugotavljanju višine premoženja tožnice. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek o kršitvi pravice tožnice, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev (9. člen ZUP) in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Spoštovanje pravice do izjave zahteva, da je stranka seznanjena s celotnim dokaznim gradivom. Upoštevaje, da se navedeni oglas ne nahaja niti v upravnem spisu, tudi po presoji sodišča ni mogoče preveriti vrednosti traktorja, ki jo je toženka upoštevala pri ugotavljanju višine premoženja tožnice.
1.Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo v ponovni postopek istemu organu, v katerem bo moral le-ta odpraviti kršitev pravil upravnega postopka ter popolno ugotoviti dejansko stanje (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), nato pa ponovno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev BPP.
2.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
3.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).