Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 335/2020-69

ECLI:SI:UPRS:2022:I.U.335.2020.69 Upravni oddelek

javni razpis sofinanciranje iz javnih sredstev obrazloženost neenaka obravnava
Upravno sodišče
5. december 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Slovenskega regionalno razvojnega sklada št. 8020-98/2016-24 s 30. 1. 2020 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 516,67 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek postopka pred toženko**

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka v drugem ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča I U 2086/2017 s 7. 11. 2019 zavrnila tožnikovo vlogo na javni razpis, na katerega se je prijavil s projektom z nazivom ...

2. V obrazložitvi navaja, da je strokovna komisija njegovi vlogi po merilih za ocenjevanje projektov dodelila končno skupno 60,5 točk od skupnih 100 možnih točk. V nadaljevanju obrazložitve je tabela, v kateri toženka po posameznih merilih navaja doseženo število točk tožnikovega projekta z utemeljitvijo in zaključuje, da glede na to, da so razpisana sredstva po javnem razpisu zadoščala za sofinanciranje celotne višine zaprošenih nepovratnih sredstev projektov v Zahodni kohezijski regiji, v kateri se nahaja tudi tožnik, ki so dosegli skupno vsaj 64 točk, tožnik glede na prejeto število točk ni upravičen do sofinanciranja.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in iz vseh razlogov vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da toženka ni sledila navodilu sodišča, saj ni izvedla ponovnega postopka obravnavanja njegove vloge, temveč je zgolj preverila ocene dveh ocenjevalcev in sprejela končno oceno projekta. Takšno ravnanje toženke po njegovem prepričanju ne predstavlja izvedbe ponovnega postopka, kakršen je bil napotek sodišča v navedeni sodbi. Izpostavlja, da v postopku ni bil nikdar enako obravnavan, ker je bila njegova vloga dejansko ocenjevana časovno kasneje, torej po zaključenem postopku za vse druge udeležence razpisa, ko je bilo že javno objavljeno, kolikšno oceno mora dobiti prijavitelj za to, da je upravičen prejeti sredstva. V nadaljevanju tožbe po vsebini pojasnjuje, zakaj meni, da mu je toženka po posameznih merilih dodelila prenizko število točk in izpostavlja, da ni podatka o tem, kdo je dejansko izvedel ocenjevanje. S tem v zvezi predlaga zaslišanje ocenjevalcev, ki sta pripravila ocenjevalna lista 1 in 2. Meni tudi, da toženka ni pravilno ugotovila vsebine njegovega projekta, s čimer je nepravilno ugotovila dejansko stanje. Prepričan je namreč, da je v poslovnem načrtu jasno izkazal, da je predmet projekta proizvodnja novega proizvoda. Samostojno bo namreč ustvaril nov proizvod, to je programsko opremo ... ter nov način izdelave končnih proizvodov, to je pohištva po meri, pri čemer bo strankam omogočil novo storitev, ki jo bodo lahko uporabljale samostojno doma. Navaja tudi, da toženka ni upoštevala dodatne vrednosti kombinacije izdelek/storitev. Predlaga zaslišanje direktorja, vodje računovodstva, vodje IT ter vodje konstruiranja pohištva in mnenje sodnega izvedenca računalniške stroke o razlikah med obstoječim spletnim pripomočkom za izris vgradnih omar ter programsko opremo ... iz njegovega projekta. Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit ter ga spremeni tako, da tožnikovo vlogo sprejme kot veljavno in utemeljeno, mu omogoči sklenitev pogodbe o sofinanciranju v okviru tega javnega razpisa ter mu prizna vsa upravičenja, ki iz tega izhajajo; podrejeno predlaga, naj sodišče toženki naloži izplačilo denarne protivrednosti iz naslova vseh upravičenj, do katerih je tožnik upravičen v primeru sklenitve pogodbe o sofinanciranju v okviru tega javnega razpisa, to je do zneska v višini 294.099,00 EUR neto z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od pravnomočne odločitve v zadevi. Hkrati zahteva povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka in sodišču predlaga zavrnitev tožbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožnik je vložil še dve, toženka pa eno vlogo, s katerimi odgovarjata na navedbe nasprotne stranke in vztrajata tožnik pri tožbi, toženka pa pri izpodbijanem sklepu.

6. Po vpogledu v celoten spis zadeve, ki ga je predložila toženka po sklepu sodišča, sprejetem na prvem naroku za glavno obravnavo 24. 5. 2022, je tožnik 29. 8. 2022 vložil tretjo pripravljalno vlogo, v kateri izpostavlja, da toženka po pravnomočnosti sodbe I U 2086/2017 s 7. 11. 2019 ni izvedla ponovnega postopka, temveč izključno 9. sejo komisije, na kateri je ugotovila, da je vloga že ocenjena in jo ponovno zavrnila brez kakršnekoli obrazložitve svoje odločitve. Komisija ni odredila izvedbe ocene s strani dveh ocenjevalcev, ni pregledala pridobljenih ocen, ni pripravila predloga za obravnavo vloge, ni predložila kopije zapisnika v pregled in potrditev vodji ... in ni posredovala potrjenega zapisnika direktorju toženke. Hkrati iz zapisnika ni jasno, ali in kako so glasovali člani komisije. Opustitev izvedbe dejanj, ki jih je toženka sama predpisala, predstavlja bistveno kršitev pravil, ki pritrjuje tožnikovim navedbam, da je celoten postopek in vsa dejanja toženke namenjen izključno temu, da zavrne oziroma nadaljuje z zavračanjem tožnikove vloge. Izpostavlja tudi nepravilnosti, ki naj bi jih toženka zagrešila pred sprejemom izpodbijanega sklepa ter navaja, da je bil rok za izvedbo ocen, na katere se sklicuje komisija pri izdaji izpodbijanega sklepa, izredno kratek, zato dvomi v strokovnost oziroma verodostojnost izvedbe postopka ocenjevanja. S tem v zvezi predlaga zaslišanje članov komisije ter kontrolork.

7. Po pozivu sodišča I U 335/2020-49 s 26. 8. 2022 v skladu s četrtim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), da tožnik sodišču sporoči konkretno katere listine (z navedbo, v konkretno katerem delu upravnega spisa se nahajajo) oziroma kateri deli posameznih listin iz predloženega spisa so relevantni v obravnavani zadevi za dokazovanje njegovih trditev, je tožnik odgovoril z vlogo s 7. 9. 2022 ter dodatno, po pozivu na naroku 14. 9. 2022, z vlogo z 22. 9. 2022. 8. Toženka je na tožnikove navedbe odgovorila v vlogi s 7. 11. 2022. Izpostavlja, da iz ocenjevalnih listov, ki se nahajajo v dokumentaciji prijaviteljev A., d. o. o., B., d. o. o., C., d. o. o., Č., d. o. o., D., d. o. o., izhaja enakost obravnave vlog vseh prijaviteljev. Poudarja, da je odločitev o presoji posamičnega produkta v pristojnosti ocenjevalcev in komisije ob upoštevanju vseh določb javnega razpisa, pri čemer sodišče v tem upravnem sporu ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb drugih prijaviteljev, ampak le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Prepričana je, da je iz vseh obravnavanih vlog razvidno, da je bila objektivnost ocenjevanja v največji možni meri upoštevana ter da so bila pri ocenjevanju vseh vlog uporabljena in spoštovana vsa merila.

**Datum odločitve sodišča**

9. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 14. 9. 2022 strankama določilo rok, in sicer tožniku, da osmih dneh od dneva glavne obravnave sodišču predloži natančne navedbe, na kateri strani spisa, ki ga je sodišču predložila toženka, se nahajajo ocenjevalni listi projektov vlagateljev, ki so navedeni v tožnikovi vlogi s 7. 9. 2022 od točke f)c do točke f)n (z izjemo točke e), s konkretno navedbo, v katerem fasciklu, na kateri strani se relevantne listine nahajajo.

10. Na istem naroku je sodišče toženki določilo rok za izjasnitev glede na naroku 14. 9. 2022 substanciranih dokaznih predlogov tožnika, in sicer v petnajstih dneh od prejema prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo s 14. 9. 2022. Hkrati je po prejemu tožnikove vloge, h kateri ga je pozvalo na naroku 14. 9. 2022, toženki omogočilo izjasnitev.

11. Sodbo je izdalo po poteku vseh navedenih rokov.

**Dokazni sklep**

12. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine, ki jih je v upravnem sporu predložil tožnik in vse listine spisa, ki ga je predložila toženka.

13. Ostale dokazne predloge je zavrnilo. Dokazni predlogi za zaslišanje zakonitih zastopnikov strank in predlaganih prič (razen dokaznega predloga za zaslišanje članov komisije) ter mnenje izvedenca namreč niso pravno relevantni za odločitev sodišča v tej zadevi2 oziroma ne predstavljajo primernih dokazov za dokazovanje neenakega obravnavanja tožnika v postopku,3 kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.

14. Dokazni predlog za zaslišanje članov komisije, ki ga je tožnik prvič podal na prvem naroku za glavno obravnavo 24. 5. 2022, pa sodišče zavrača kot prepoznega. Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da tožba v upravnem sporu predstavlja sodno varstvo zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku oziroma zoper akt, izdan v "drugi javnopravni stvari", s katerim se posega v tožnikov pravni položaj. Sodišče v tem sporu presoja zakonitost izpodbijanega sklepa. Tožba v upravnem sporu je zato pravno sredstvo zoper izpodbijani akt, 30 dnevni rok za njeno vložitev, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, pa prekluziven in nepodaljšljiv. Po preteku tega roka tožnik tega, kar s tožbo zahteva (tožbeni predlog), ne more več spreminjati oziroma širiti na način, da zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval.4 S tem v zvezi sodišče izpostavlja, da je bilo na prvi strani odgovora na tožbo, ki ga je tožnik prejel, jasno navedeno, katere vse listine obsega spis, ki ga je toženka predložila sodišču, med drugimi tudi zapisnik o ponovni obravnavi vloge z 10. 1. 2020 ter ocenjevalna lista in kontrolnika. Tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ni bil obveščen o tem, da je bil k odgovoru na tožbo predložen spis, ki se nanaša na njegovo vlogo.

**K I. točki izreka**

15. Tožba je utemeljena.

_Splošno_

16. Predmet obravnavane je odločitev toženke, sprejeta na podlagi sodbe tega sodišča I U 2086/2017 s 7. 11. 2019 (priloga A5)5 v ponovljenem postopku, s katero je ta zavrnila tožnikovo vlogo - prijavo na javni razpis ..., objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/2016 (Javni razpis, priloga A2).

17. Tožnik se je na Javni razpis prijavil s projektom ..., rezultat katerega bo inovativni spletni program ... in prototip vgradne omare ..., kar je razvidno iz 2. točke prijavnega obrazca (priloga A4) in iz opisa projekta v 7. poglavju Poslovnega načrta (priloga A9).

18. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnih razpisov, za kar gre kot rečeno tudi v obravnavanem primeru, predstavljajo specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnih razpisov namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Po stališču sodne prakse je zato presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnotehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Tudi izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.6

19. Glede na takšno naravo sodne presoje v postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev je sodišče kot pravno nerelevantne za odločitev zavrnilo tožnikove dokazne predloge za zaslišanje zakonitih zastopnikov strank in prič – vodje računovodstva, vodje IT in vodje konstruiranja pohištva, s katerimi tožnik dokazuje vsebino njegovega projekta, ter mnenje sodnega izvedenca računalniške stroke o razlikah med obstoječim spletnim pripomočkom za izris vgradnih omar ter programsko opremo ... iz tožnikovega projekta. Kot rečeno se sodišče namreč ne spušča v presojo, ali gre za strokovnotehnično primerno oziroma ustrezno odločitev toženke.

20. Za odločitev v obravnavani zadevi so relevantne določbe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki v prvem odstavku 10. člena določa, da toženka sredstva dodeljuje po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. V skladu s 106.l členom Zakona o javnih financah (ZJF) je ta predpis Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Pravilnik), ki postopek za dodelitev sredstev ureja v poglavju 12.2. (določbe 217. do 230. člena) ter Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uredba), na katero se izrecno sklicuje tudi konkretni Javni razpis.

21. Namen in cilj Javnega razpisa je spodbujanje razvoja novih ali izboljšanih izdelkov in storitev na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv (delež lesa več kot 50 %) (točka 2.1. Javnega razpisa). Predmet Javnega razpisa je skladno s točko 2.2. sofinanciranje projektov podjetij, ki so uvedla učinkovito ravnanje z viri in katerih cilj oziroma rezultat mora biti nov ali izboljšan proizvod ali storitev na področju predelave ali obdelave lesa. Skladno s 5. točko Javnega razpisa postopek vodi strokovna komisija za izvedbo postopka javnega razpisa; vsaka vloga bo ocenjena s strani dveh ocenjevalcev, upošteva se povprečje dveh ocen; strokovno komisijo imenuje direktor toženke. Po točki 5.1. strokovna komisija za vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge najprej oceni, ali je vloga skladna s predmetom, namenom in s ciljem javnega razpisa ter preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje Javnega razpisa; če oceni, da vloga ni skladna s predmetom, namenom in s ciljem Javnega razpisa ali da ne izpolnjuje vseh pogojev Javnega razpisa, se nadaljnje ocenjevanje po merilih ne izvede, vloga pa se zavrne. V nadaljevanju te točke Javnega razpisa so navedena merila, po katerih strokovna komisija oceni vse ostale vloge. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije (priloga A3).

22. Tožnik ugovarja neenako obravnavo oziroma diskriminacijo glede na ostale prijavitelje, kar je tekom postopka, po pridobitvi oziroma po vpogledu v celotno dokumentacijo toženke (celoten spis zadeve) tudi konkretiziral. Toženki torej očita ravnanje v nasprotju s pravili Javnega razpisa, brez ustrezne obrazložitve ter v nasprotju z napotki sodišča v sodbi I U 2086/2017 s 7. 11. 2019. _Glede (ne)upoštevanja napotkov sodišča v sodbi I U 2086/2017_

23. Ugovor, da toženka ni sledila napotkom sodišča iz sodbe I U 2086/2017 s 7. 11. 2019, ni utemeljen. S tem, ko je v ponovljenem postopku izvedla preverbo ocene tožnikove vloge in izdala izpodbijani sklep, je zadostila napotkom sodišča v navedeni sodbi, ki je ugotovilo, da je predhodni sklep toženke, izdan v tej zadevi, neobrazložen, zaradi česar ga ni moglo preizkusiti. Vrnitev zadeve v ponovni postopek namreč ne pomeni nujno, da mora organ celoten postopek izvesti ponovno, če ni takšnega izrecnega napotka sodišča. V sodbi I U 2086/2017 takšnega napotka ni bilo.

_Glede (ne)obrazloženosti izpodbijanega sklepa_

24. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnikov projekt po merilu "Predmet projekta" prejel 1 točko z obrazložitvijo, da tožnik že proizvaja vgradne omare ter da ima na spletni strani objavljen tudi že pripomoček za izris vgradnih omar. Toženka s tem v zvezi še pojasnjuje, da gre pri tožnikovem projektu za razvoj spletnega orodja, ki bo omogočal razvoj oziroma konstruiranje in prodajo vgradnih omar oziroma vgradnega pohištva. Ker gre za izboljšanje izdelka oziroma storitve, ki ga tožnik že proizvaja, vendar ga bo na podlagi projekta izboljšal oziroma dvignil na višji nivo, mu pripada 1 točka. Dalje izpostavlja, da nikakor ne gre za projekt "na novo" ter da je, ker gre za lesni razpis, jasno, da je končni izdelek vgradna omara; tako vgradne omare kot pripomoček za izris pa pri tožniku že obstajajo. Zato komisija ni mogla sprejeti odločitve, da gre za nov izdelek oziroma novo storitev tako v delu projekta, ki se nanaša na programsko opremo ..., kot v delu projekta, ki se nanaša na končni izdelek vgradne omare.7

25. Tožnik toženki očita, da ni pravilno ugotovila vsebine njegovega projekta, kar pomeni, da je svojo odločitev oprla na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

26. Sodišče pritrjuje tožniku, da se toženka ni opredelila do njegove navedbe v prijavnem obrazcu, da je bistveni element projekta razvoj lastne inovativne programske opreme ..., ki bo omogočala spletno obdelavo in prenos informacij o razvoju samega izdelka. Kot zatrjuje tožnik, bo torej strankam ta programska oprema prvič omogočala samostojno oblikovanje in dizajniranje pohištva v okolju 3D glede na lastne želje ter neposredno s svojega lastnega računalnika. Toženka tudi ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dodatne vrednosti kombinacije izdelek (vgradna omara)/storitev (lasten razvoj programske opreme).

27. Sodišče zaključuje, da je v tem delu obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da ga ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

_Glede (ne)enake obravnave tožnika v postopku_

28. Sodišče ugotavlja, da je tožnikov ugovor neenake obravnave z ostalimi prijavitelji pri uporabi merila "Predmet projekta", in sicer ali gre za nov proizvod oziroma za izboljšavo, utemeljen. Iz ocenjevalnih listov s kontrolniki, ki so del s strani toženke predloženega spisa, izhaja, da: - je prijavitelj E., s. p. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel 10 točk s strani obeh ocenjevalcev z utemeljitvijo, da gre za nov izdelek, produkt lastnega razvoja, kar prijavitelj dokazuje s tehnično dokumentacijo (prilogi A14 in A15); - je prijavitelj F., za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel 10 točk s strani obeh ocenjevalcev z utemeljitvijo, da je podana priloga s temeljito obrazlago posameznih faz razvoja z opisom novega proizvoda z načrti in skicami ter da je priložena tudi prijava za dodelitev patenta (priloga A16) oziroma da je predmet projekta produkt lastnega razvoja, priložena pa je tudi prijava patenta za del inovacije (priloga A17); - je prijavitelj G., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel 10 točk s strani obeh ocenjevalcev z utemeljitvijo, da je predmet projekta lasten razvoj in proizvodnja novega izdelka, kar prijavitelj dokazuje z opisi, slikami, načrti, shemami, pri čemer je navedeno, da je okenski vgradni sistem ... inovativna arhitekturna rešitev na področju stavbnega pohištva, kjer je okvirni del okna skrit pod zunanjo fasado, vidno je samo steklo ter da bo podjetje v okviru projekta razvilo okenski okvir in proces vgradnje oken, ki se bo bistveno razlikoval od klasičnih sistemov (priloga A18) oziroma da je predmet projekta proizvodnja novega izdelka, ki bo produkt lastnega razvoja, kar prijavitelj dokazuje s tehnično dokumentacijo (priloga A19); - je prijavitelj H., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev 10 točk z utemeljitvijo, da ekipa strokovnjakov v podjetju sodeluje z drugimi institucijami znanja in da razvijajo sodobni samozadostni modul – proizvod prihodnosti, pri čemer bodo razvili unikatni produkt, kar dokazujejo z opisi, načrti, slikami, risbami; - je prijavitelj I., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ s strani obeh ocenjevalcev prejel 10 točk z utemeljitvijo, da je nova, sodobna inovativna hotelska oprema vsekakor projekt, ki ga razvija tim razvojnikov v lastni firmi oziroma da so predmet projekta vrata ... za pet-zvezdične hotele, ki so požarno odporna (60 min) in zvočno izolativna (42 db), ter da gre za proizvodnjo novega izdelka, ki ga prijavitelj še ne izdeluje in je plod lastnega razvoja; - je prijavitelj J., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ s strani obeh ocenjevalcev prejel 10 točk z utemeljitvijo, da gre za plod lastnega razvoja, kar prijavitelj dokazuje z ustreznimi dokazili ter da ga prijavitelj še ne izdeluje; - je prijavitelj K., s. p. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ s strani obeh ocenjevalcev v zvezi z oceno kontrole in komisije prejel 10 točk z utemeljitvijo, da je predmet projekta “lastna kolekcija masivnih pohištvenih izdelkov z različnimi blagovnimi skupinami (komode, postelje, nočne omarice, jedilne in klubske mize, omare, sestavi za dnevne sobe)“, ki je podjetje še ne trži oziroma da gre za proizvodnjo novega izdelka, ki je na slovenskem trgu novost in je produkt lastnega znanja; - je prijavitelj L., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ s strani obeh ocenjevalcev prejel 10 točk z utemeljitvijo, da gre za razvoj vrat brez ročajev „slimline“ ter pasje hiške „life“, ki ju še ni na trgu ter da gre za plod lastnega razvoja; - je prijavitelj M., s. p. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev 10 točk z utemeljitvijo, da je predmet projekta proizvod, ki bo produkt lastnega znanja v podjetju ter da so izdelani opisi, priložene skice, načrti in fotografije.

29. Iz povzetih navedb v ocenjevalnih listih in kontrolnikih za navedene prijavitelje je razvidno, da toženka sploh ni ugotavljala, ali ti prijavitelji primerljive izdelke že proizvajajo oziroma ali primerljive storitve pri teh prijaviteljih že obstajajo oziroma ni ugotovljala, ali gre za izboljšavo oziroma zakaj zaključuje, da gre v teh primerih za nove proizvode. Podane torej ni nobene razlage, iz katere bi bilo razvidno, zakaj oziroma na podlagi česa ocenjevalca ocenjujeta, da gre za nove proizvode oziroma storitve. Pri čemer, kot izpostavlja tožnik, gre pri navedenih prijaviteljih, tako kot pri tožniku, za dolgoletne proizvajalce pohištva oziroma stavbnega pohištva. Ker pri obravnavi njihovih vlog toženka navedenega, za razliko od obravnave tožnikove vloge, ni ugotavljala, tožnik utemeljeno ugovarja neenako obravnavo.

30. Ob tem toženka v vlogi s 7. 11. 2022 tožnikovim konkretiziranim navedbam o neenaki obravnavi v postopku nasprotuje le pavšalno. Podaja pa dokazni predlog, naj sodišče vpogleda v ocenjevalne liste prijaviteljev A., d. o. o., B., d. o. o., C., d. o. o., Č., d. o. o., D., d. o. o., v zvezi s čimer sodišče ugotavlja, da: - je prijavitelj B. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ s strani obeh ocenjevalcev prejel 10 točk z utemeljitvijo, da je iz priložene dokumentacije, skic, shem in fotografij razvidno, da razvijajo nov produkt od ideje do končne izdelave prototipa ter da bo s tem projektom prijavitelj postal edini proizvajalec tovrstnih produktov v Evropi in na svetu (klubske mizice visoke kakovosti in dizajnerskega videza, ki imajo integriran brezžični polnilec mobilnih naprav); - je prijavitelj D., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev 10 točk z utemeljitvijo, da gre za novost na trgu, ki bo izdelan v celoti v prostorih podjetja, ter da ga odlikuje varčnost, mobilnost, hitra izdelava in postavitev ter različna namembnost uporabe; da gre za lasten razvoj novega produkta, prijavitelj dokazuje z načrti, skicami, ostalo tehnično in tehnološko dokumentacijo ter mnenji o mobilnem lesenem domu; - je prijavitelj A., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev ter ob upoštevanju ocene kontrole in komisije 10 točk z utemeljitvijo, da bo rezultat projekta nov proizvod (lesen počivalnik), stol za počitek in relaksacijo iz masivnega jesenovega lesa z vgrajenim izopolnjenim mehanizmom za enostavno zlaganje, s katerim podjetje cilja predvsem na hotele, da je predmet projekta proizvodnja novega izdelka, ki bo produkt lastnega razvoja ter da je v poslovnem načrtu tehnološki postopek in razvoj podrobno opredeljen; - je prijavitelj Č., d. o. o. za projekt ... iz naslova merila „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev 10 točk z utemeljitvijo, da gre za razvoj novega proizvoda, ki ga na spletni strani še ne tržijo – lesene mobilne počitniške hiše pod blagovno znamko ..., kar je razvidno iz priložene dokumentacije; - je prijavitelj C., d. o. o. za projekt ... iz naslova „Predmet projekta“ prejel s strani obeh ocenjevalcev 10 točk z utemeljitvijo, da projekt lesenega čebeljega panja predstavlja novost in inovacijo ter da bodo z njim odpravljene pomanjkljivosti, ki jih imajo klasični čebelji panji: izboljšana bo varnost čebeljih družin, sistem hranjenja in temperatura v panju ter da tovrstnega panja še ni zaslediti na trgu.

31. Sodišče zaključuje, da v prejšnji točki navedeni projekti po vsebini niso primerljivi s tožnikovim (čebelji panj, mobilna hišica in mobilni dom, v obeh primerih, v katerih gre za pohištvo – počivalnik in klubska mizica, kar bi sicer po vsebini lahko predstavljalo primerljiv projekt s tožnikovim, pa gre v navedenih primerih za nadgraditev projekta s posebnim mehanizmom oziroma z integriranim brezžičnim polnilcem mobilnih naprav), zato v zvezi s temi projekti ni bilo mogoče opraviti primerjave glede vprašanja enakosti obravnave s tožnikovim projektom. S tem v zvezi je treba izpostaviti, da toženka svojih trditev glede zatrjevane enake obravnave tožnikovega projekta z navedenimi projekti ni konkretizirala, tako da so njene navedbe s tem v zvezi ostale na pavšalni ravni.

32. Ker je po vsem povedanem sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.

33. Ob tem sodišče ponovno izrecno poudarja, da se ne spušča v primernost oziroma ustreznost dodeljenih točk posameznim prijaviteljem, temveč presoja zgolj, ali je bil tožnik v primerjavi z drugimi, primerljivimi prijavitelji v postopku enako obravnavan, kar ugotavlja na podlagi vpogleda v ocenjevalne liste in kontrolnike, ne pa tudi z zaslišanjem ocenjevalcev, kar je predlagal tožnik. Zaslišanje ocenjevalcev namreč ni primeren dokaz za ugotavljanje, ali je bil postopek ocenjevanja izveden skladno z določbami Javnega razpisa in ob uporabi enakih kriterijev za vse prijavitelje. Navedeno je po mnenju sodišča mogoče ugotoviti le z vpogledom v predloženo listinsko dokumentacijo, kar je sodišče tudi storilo.

_Sklepno_

34. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je toženka vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

35. V ponovnem postopku bo morala toženka postopek ocenjevanja tožnikove vloge opraviti v celoti na novo ob upoštevanju postopka po Javnem razpisu, pri čemer bodo tako ocenjevalca kot kontrolniki morali tožnikovo vlogo obravnavati na način, da bodo vsa posamezna merila pri njeni oceni obravnavali enako kot pri predhodni obravnavi vlog ostalih prijaviteljev. Svojo odločitev bo morala toženka tudi konkretizirano obrazložiti in pojasniti ter odgovoriti na vse tožnikove navedbe s tem v zvezi, tudi na tiste, ki jih je podal v tem upravnem sporu. Ob tem sodišče poudarja, da zaradi časovno kasnejše obravnave tožnikova vloga na Javni razpis ne sme biti drugače obravnavana.

36. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar narava stvari tega ne dopušča, hkrati pa tudi podatki postopka takšnega odločanja, ob upoštevanju prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ne omogočajo.

**K II. točki izreka**

37. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je ugodilo tudi tožnikovemu stroškovnemu zahtevku, ki je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov).

38. Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, povečani za 10 % zaradi potrebnega dodatnega pojasnjevanja v pripravljalnih vlogah ter ob upoštevanju 22 % DDV, kar skupaj znaša 516,67 EUR.

39. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika).

1 Po četrtem odstavku 226. člena ZPP lahko sodišče, če stranka kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo, stranki naloži, da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah, vključno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo; tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru, če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje, da so le navedbe in podatki v njunih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. 2 Glej: točki 18 in 19 obrazložitve. 3 Glej: točka 33 obrazložitve. 4 Prim.: sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 159/2015. 5 S sodbo I U 2086/2017 s 7. 11. 2019 je sodišče tožnikovi tožbi ugodilo, sklep toženke z 9. 8. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek zaradi bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. 6 Tako tudi to sodišče v sodbah: I U 2086/2017 s 7. 11. 2019, I U 1162/2016 z 21. 3. 2017, I U 506/2016 z 9. 5. 2017 in I U 508/2016 s 24. 5. 2018. 7 Glej: 2. stran izpodbijanega sklepa, točka 2 „Obrazložitev oz. utemeljitev doseženega št. točk“.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia