Jedro

Že zaradi dejstva, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, na kar je bil izrecno pozvan, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo in predlog za začasno odredbo zavrglo iz razloga, ker sta bila nepopolna, nerazumljiva in nesposobna za obravnavanje.

2. Zoper sklep o zavrženju tožbe se pritožuje tožnik ter v laični pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje črkobralska, kljub opozorilu, da je laik, in skrajno neprizanesljiva, tožniku pa je bila odvzeta ustavna pravica do sodnega varstva. Njegova tožba vsebuje vse zahtevane podatke, skladno s 180. členom ZPP. Mati D. J. ga je s prevaro prikrajšala za tretjinski delež kmetije, zato ta delež zahteva nazaj. Tožbeni zahtevek je jasen in razumljiv, sodišču prve stopnje pa ni jasno, da tožba ni bila vložena proti sestri V. K., ampak je vložena zaradi izpodbijanja oporoke pokojne matere. V tožbi je tožnik natančno navedel stvari, storitve, opustitve in pravice iz pogodbenega razmerja. Gre za tožbeni zahtevek v naravi, za kmetijo s 43 parcelnimi številkami. Ker je v tuji lasti, nima možnosti uradne ugotovitve vrednosti v denarju. To bi se sicer lahko ugotavljalo v okviru sodnega postopka, pa tudi iz 7. člena pogodbe o preužitku, ki je bila priložena tožbi, je razvidno, da je bila vrednost kmetije zaradi pristojbin in taksnih razlogov ocenjena na 93.633,50 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sprejme tožbo v obravnavo in odloči o njegovem tožbenem zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik opisal svoj življenjski primer in sicer je navedel, da so bili po smrti očeta v letu 2000 trije dediči kmetije, njegova mati, sestra in on. Sestra in on sta se svojem dednim deležem odrekla v korist matere z obljubo, da bo po materini smrti on svojo tretjino dobil nazaj. Izkazalo se je, da sta mati in sestra lagali in ves čas načrtovali prevaro, zato je sodišču predlagal, da odloči, da oporoka v takšni obliki ne more obstati in biti izvršena ter da se tretjinski dedni delež vrne v njegovo last. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožba nepopolna in ga je s sklepom z dne 8. 7. 2019 (list. št. 15) pozvalo, da jo dopolni. V navedenem sklepu je tožniku kot prava neuki stranki jasno obrazložilo, kaj vse mora tožba vsebovati, da jo bo sodišče lahko obravnavalo. Pozvalo ga je, da navede vrednost spornega predmeta in ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožba zavržena, pojasnilo pa mu je tudi, da ima možnost pridobiti pooblaščenca, ki je pravni strokovnjak. Če tega zaradi morebitnega slabega premoženjskega stanja ne zmore, ima možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

6. Tožnik je podal dopolnitev tožbe, skupaj s pojasnilom (list. št. 18 in nasl. sodnega spisa). Sodišče prve stopnje je obe listini preučilo in pravilno ugotovilo, da je tožba še vedno nesposobna za obravnavanje.

7. Pritožbeno sodišče takšni odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje. Že zaradi dejstva, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, na kar je bil izrecno pozvan, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna. Skladno s 105. a členom ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Navedeno pomeni, da preden sodna taksa ni plačana, sodišče tožbe ne sme obravnavati. Da bi stranka obveznost plačila sodne takse lahko izpolnila, jo mora sodišče odmeriti skladno s tarifo po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). Pri nedenarnih zahtevkih, kot v obravnavanem primeru, pa jo lahko odmeri le tedaj, ko stranka navede vrednost tožbenega zahtevka. Vrednost spornega predmeta pa je pomembna tudi zaradi določitve pristojnosti sodišča. Pri premoženjskopravnih zahtevkih je pristojnost razdeljena med okrajna in okrožna sodišča. Ker je tožnik postavil premoženjskopravni zahtevek za vrnitev ene tretjine kmetije, brez navedbe vrednosti spornega predmeta pristojnosti ni bilo mogoče ugotoviti, katero sodišče je pristojno za obravnavanje njegove tožbe. To je drugi razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo. Iz vpogleda v popravo tožbe je razvidno tudi, da tožnik ni jasno navedel tožbenega zahtevka. Povedano drugače, če bi sodišče tožbenemu zahtevku, kot ga je tožnik postavil, ugodilo, takšna sodna odločba ne bi bila izvršljiva, saj v zahtevku niso navedeni osnovni podatki glede oporoke in nepremičnin. To je tretji razlog, zaradi katerega je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

8. Ob navedenem se pritožbene navedbe, da sta zadeva in tožbeni zahtevek jasna in razumljiva, da tožba ni vložena proti sestri V. K., da so točno navedene stvari, storitve, opustitve in pravice iz pogodbenega razmerja ter da gre za tožbeni zahtevek v naravi, neutemeljene in jih pritožbeno sodišče zavrača. Glede vrednosti tožbenega zahtevka ni res, da tožnik ni imel možnosti uradne ugotovitve, saj so podatki GURS glede parcel, ki obsegajo kmetijo, javno dostopni, tožnik pa bi lahko navedel svojo lastno ocenjeno vrednost. V tem primeru bi bila v nadaljevanju naloga sodišča, da to vrednost preveri in jo ustrezno popravi (44. člen ZPP). Ob povedanem so neutemeljene in mestoma žaljive tudi pritožbene navedbe, da je obrazložitev sodišča črkobralska, skrajno neprizanesljiva, da sodnici na prvi stopnji nikakor noče biti jasno, da tožba ni vložena proti sestri V. K., da je tožba preveč podrobno obrazložena, kar je verjetno razlog, da sodnica ne more dojeti vsebine, ki jo je dobila v obravnavo in da sklep tožniku govori mi smo tukaj zgoraj, vi ste pa tam spodaj.

9. Tožniku ni bila odvzeta ustavna pravica do sodnega varstva. Zavrženje tožbe ne prejudicira zadeve, kar pomeni, da ima možnost, če ima podlago v materialnem zakonu, tožbo ponovno vložiti in sicer na način in v obliki, da bo sposobna za obravnavanje.

10. Ker tožnikova pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa uradoma upoštevnih kršitev ni našlo, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (prvi odstavek 365. člena ZPP).