Jedro

Pravilo, da je vknjižba pravice na podlagi zasebne listine mogoča le ob predložitvi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, je vseboval že Zakon o zemljiških knjigah.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 6.10.2009, Dn. št. 27192/2009, s katerim je zavrnjen zemljiškoknjižni predlog predlagatelja, da se na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o služnosti z dne 21.3.1995 pri nepremičnini X k.o. P, dovoli vknjižba služnostne pravice.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna referentka je s sklepom z dne 16.10.2009 zavrnila zemljiškoknjižni predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri parc. št. X, k.o. P. Na ugovor predlagatelja je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodila in dovolila vknjižbo dosmrtne služnosti stanovanja v stanovanjski stavbi na X k.o. P. v korist predlagatelja.

Proti temu sklepu sta vložili pritožbo zemljiškoknjižni lastnici, ki uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlagateljev predlog za vknjižbo služnosti. Navajata, da je bila darilna pogodba z dne 21.3.1995 sklenjena v takratnih okoliščinah. Predlagatelj pa je zabredel v finančne težave zaradi prekomernega uživanja alkohola, postal je nerazsoden in zato je bil s predlagateljem sklenjen sporazum, da odide v dom starejših občanov. V tej zvezi je bil sklenjen sporazum z dne 8.3.2006, s katerim je bilo dogovorjeno, da v pogodbi z dne 21.3.1995 dogovorjena služnost ni več potrebna in se ji zato predlagatelj odpoveduje.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižna referentka je predlog za vknjižbo služnostne pravice zavrnila zato, ker listina na podlagi, katere je bila predlagana vknjižba, ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo dosmrtne služnosti stanovanja. Na ugovor predlagatelja je nato z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče dovolilo vknjižbo služnosti, ker naj bi v času, ko je bila sklenjena darilna pogodba, dne 21.3.1995, veljal Zakon o zemljiški knjigi, ki za vpis pravice v zemljiški knjigi ni izrecno predpisoval zemljiškoknjižnega dovolila.

Ugotovitev prvega sodišča, da je bila darilna pogodba, na podlagi katere se predlaga vknjižba služnosti stanovanja sklenjena v času veljavnosti Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95 in 50/2002) pa ni točna. Iz pogodbe v prilogi pod A1 izhaja, da je bila pogodba z dne 21.3.1995 predložena zaradi odmere davka davčni upravi 22.3.1995, podpisi na njej pa overjeni dne 29.3.1995. Zakon o zemljiški knjigi je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 33/95 in je glede na določbo 149. čl. zakona začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 16. julija 1995, torej po tem, ko je bila sklenjena darilna pogodba z dne 21.3.1995 in tudi na njej overjeni podpisi. V času sklenitve pogodbe je bilo torej treba uporabiti prejšnja pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah, ta pa so v paragrafu 39 določala, da mora zasebna listina, na podlagi katere naj se izvrši vknjižba, med drugim obsegati izrecno izjavo onega, čigar pravica se utesnjuje, obremenjuje, razveljavlja ali prenaša na koga drugega, da pristaja na vknjižbo. Tudi v času sklenitve sporne pogodbe je bilo torej potrebno za dovolitev vknjižbe ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, kot to določa sedaj veljavni Zakon o zemljiški knjigi. Niti predpisi, veljavni v času sklenitve pogodbe, niti sedaj veljavni predpisi, torej predpisi, veljavni v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga, torej ne omogočajo vknjižbe služnostne pravice, ne da bi predlagatelj listini o zavezovalnem pravnem poslu priložil ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.

Iz spredaj navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je zavrnilo predlagani vpis, pri čemer pa je v skladu z določbo 3. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.