Jedro

V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka IV. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožniku za pripravljenost na določenem kraju (varovanje državne meje in straža) plačati zneske, ki so razvidni iz izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. in II. točka izreka). V preostalem delu je postopek zaradi umika tožbe ustavilo (III. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožena stranka tožniku povrniti 89,67 % njegovih stroškov postopka, ki so nastali od vložitve tožbe do 24. 10. 2024, tožnik pa mora toženi stranki povrniti 10,33 % njenih stroškov postopka, ki so nastali od vložitve tožbe do 24. 10. 2024, ter nadalje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 100 % njegovih stroškov postopka, ki so nastali od 25. 10. 2024 dalje, pri čemer bodo stroški odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (IV. točka izreka).

2.Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev v IV. točki izreka sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo vrednost umaknjenega dela zahtevka. Navaja, da je tožnik v tožbi zahtevek postavil v neto znesku (v skupni višini 4.505,15 EUR). Toženka je nasprotovala temelju zahtevka, ki se nanaša na vojaška usposabljanja in vaje, ter v vlogi z dne 24. 10. 2024 predložila prikaz višine izplačila dodatka v pravilnih bruto zneskih po posameznih dejavnostih. Tožnik se je v vlogi z dne 25. 10. 2024 skliceval na tabelo toženke ter tožbeni zahtevek po mesecih preoblikoval v bruto zneske, tako je na novo (skupno) zahteval 4.039,68 EUR bruto (kar je toženka pripoznala), umaknil pa je zahtevek iz naslova vojaških usposabljanj. Pri tem pa iz tabele toženke jasno izhaja, da ta del zahtevka znaša 3.374,87 EUR bruto, vrednost celotnega bruto zahtevka pa je 7.414,53 EUR. Dejansko stanje glede višine umaknjenega dela tožbenega zahtevka in posledično uspeha strank v postopku je napačno ugotovljeno. Sodišče je tako napačno upoštevalo zgolj višino- vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik zahteval s tožbo, pri čemer je nesporno, da je znesek 4.505,15 EUR predstavljal neto znesek, medtem ko prisojeni znesek znaša 4.039,68 EUR bruto. S pojmom bruto-neto znesek se sodišče ni ukvarjalo. Pri ugotavljanju uspeha strank so bila uporabljena različna merila, posledično je toženka oškodovana pri povračilu stroškov. Toženkin uspeh namreč znaša 45,52 %. Sodišče je nepravilno uporabilo drugi odstavek 154. člena ZPP, ki sodišču nalaga, da upošteva vse okoliščine primera. Nepravilno je uporabilo tudi metodološki napotek iz 8. člena ZPP, saj ni opravilo preveritve tožbenega zahtevka glede na listine, iz katerih so izhajala vsa, za ugotovitev višine zahtevka, ključna dejstva. Gre tudi za relativno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost sodbe. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo vrednost umaknjenega dela zahtevka, kar naj bi rezultiralo v napačni stroškovni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v zvezi z odločitvijo o stroških postopka pravilno upoštevalo, da je višina stroškov postopka, kot tudi, katera stranka jih je dolžna plačati, odvisna od prisojene glavnice in vrednosti spornega predmeta ter s tem uspeha posamezne stranke v postopku. Pravilno je uporabilo materialno pravo, ko je za vrednost spornega predmeta upoštevalo vsakokratni vtoževani (nominalni) znesek prikrajšanja pri plači, ne da bi se ukvarjalo s tem, ali vtoževana glavnica predstavlja neto ali bruto znesek prikrajšanja. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se upoštevajoč 19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ob izostanku drugačnih določb uporablja tudi v individualnih delovnih sporih. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta je urejena v 39. do 45. členu ZPP. Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ki je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. Navedeno pomeni, da v kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.

6.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik s tožbo zahteval plačilo 4.505,15 EUR prikrajšanja pri plači, s pripravljalno vlogo z dne 25. 10. 2024 pa je delno umaknil tožbo, tako da je končni vtoževani znesek, ki mu ga je sodišče nato tudi prisodilo, znašal 4.039,68 EUR. Posledično je pravilno odločilo, da je v prvi fazi postopka (do 24. 10. 2024) uspeh tožnika 89,67 %, toženke pa 10,33 %, v drugi fazi postopka (po delnem umiku tožbe) pa je uspeh tožnika 100 %. Določbe ZPP, ki se nanašajo na odmero stroškov postopka v takšni situaciji (drugi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 158. člena ZPP) so bile pravilno uporabljene. Ob pojasnjenem pa tudi ni podana zatrjevana kršitev 8. člena ZPP.

7.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (IV. točki izreka) potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8.Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnik pa prav tako krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Ti stroški za pravdo tako niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi VDSS, opr. št. Pdp 1256/2010, Pdp 249/2013, Pdp 171/2013, Pdp 431/2024 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.