Jedro

Sodišče ne more v upravnem sporu presojati ali je tožnik iz opravičenega vzroka zamudil rok za pritožbo, če ni hkrati z vložitvijo pritožbe predlagal vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla kot prepozno pritožbo, ki jo je tožnik po svojem pooblaščencu vložil zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in hkrati izrečena odpoved prebivanja v Sloveniji za dobo dveh let. Tožena stranka je ugotovila, da je bila tožniku odločba prvostopnega organa vročena dne 18.2.1993, pritožbo pa je vložil dne 23.2.1993, torej po preteku tridnevnega pritožbenega roka po 3. odstavku 21. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da je bil istega dne, ko mu je bila vročena odločba prvostopnega organa, deportiran iz Republike Slovenije in tako sploh ni imel možnosti vložiti pritožbe. Odločbo je iz Srbije poslal svojim sorodnikom v Slovenijo, ki so jo takoj odnesli k odvetniku, da je ta vložil pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe ter odločbe prvostopnega organa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so navedeni v njeni odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Zakonski tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper odločbo prvostopnega organa je prekluzivni procesni rok, ki se ne more podaljšati. Če je stranka iz opravičenega vzroka zamudila rok za vložitev pritožbe, je možna vrnitev v prejšnje stanje, če so izpolnjeni zakonski pogoji (členi 103 do 106 zakona o splošnem upravnem postopku).

Sodišče na podlagi podatkov spisa v tej upravni zadevi ugotavlja, da je bila tožnikova pritožba vložena prepozno in da tožnik ni hkrati z vložitvijo pritožbe predlagal vrnitev v prejšnje stanje, da bi lahko prvostopni organ ocenil, ali gre za opravičen vzrok zamude. Zato je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, tožbene navedbe, da tožnik ni imel možnosti prej vložiti pritožbe pa so v tem upravnem sporu pravno neupoštevne. V obravnavo ostalih tožbenih navedb, s katerimi se izpodbija odločitev prvostopnega organa glede tožniku izrečenega ukrepa odpovedi prebivanja, se sodišče ni spuščalo. Predmet tega upravnega spora je namreč le presoja zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, s katero pa toženi organ, zaradi prepozne pritožbe, ni meritorno odločal v stvari.

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe tega zakona kot tudi zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).