Jedro

Sorodstveno razmerje med predsednikom pristojnega sodišča in odvetnico, družbenico odvetniške družbe, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predsednik sodišča ima namreč pristojnosti na področju sodne uprave, nima pa vpliva na dodeljevanje spisov in na sestavo senatov v posameznih zadevah ali pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožniki so skupaj z odgovorom na pritožbo vložili predlog za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča. Trdijo, da toženca, pritožnika, zastopa Odvetniška družba A., o. p., d. o. o., pritožbo pa je sestavila in podpisala odvetnica, ki je hči predsednika Višjega sodišča v B. Tožnikom takšna najbližja sorodstvena vez odvetnice pritožnika s predsednikom sodišča glede na nadrejenost njenega očeta kot predsednika sodišča vsem sodnikom in na naloge, ki jih v okviru funkcije predsednika opravlja, vzbuja dvom v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v B. Objektivno gledano bi bilo lahko ogroženo zaupanje v nepristranskost sojenja in percepcija javnosti o nevtralnosti ter neodvisnosti sodišča kot nosilca javne funkcije. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča I R 156/2024.

2.Tožena stranka predlogu nasprotuje. Poudarja, da je razloge za delegacijo pristojnosti treba razlagati restriktivno. Meni, da tožniki, pa tudi Vrhovno sodišče v sklepu I R 156/2024, ne pojasnijo, zakaj okoliščina, da je odvetnica pooblaščene odvetniške družbe pritožnika hči predsednika višjega sodišča, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti. To ne more biti okoliščina, ki bi z vidika razumnega zunanjega opazovalca lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov višjega sodišča. Če bi takšne okoliščine krnile nepristranskost, sistem v določenem delu ne bi mogel delovati. Vsebinska neodvisnost sodnikov pomeni, da se nihče, tudi predsednik sodišča, ne sme vmešavati v sojenje. Če Vrhovno sodišče ocenjuje, da je sorodstvena povezava med predsednikom Višjega sodišča v B. in eno izmed odvetnic iz odvetniške družbe, ki zastopa eno izmed strank postopka, tehten razlog za prenos pristojnosti, očitno dvomi v neodvisnost in nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v B. oziroma je mogoče razumeti, da ocenjuje, da se iz vidika razumnega opazovalca predsednik sodišča (lahko) vsebinsko in procesno vmešava v sojenje.

3.Tožniki v odgovoru navajajo, da se toženec zavzema, da bi o njegovi pritožbi odločalo višje sodišče, katerega predsednik je oče odvetnice, ki je pritožbo spisala. To vzbuja dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Že sodnik oziroma senat sam bi moral predlagati določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6.Že večkrat je bilo pojasnjeno, da je treba zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP, okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo.(1) Osnovni namen prenosa iz 67. člena ZPP je v smotrnosti. Med druge tehtne razloge pa sodna praksa uvršča zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča z vidika pravice do poštenega postopka. Sestavni del poštenega postopka je spoštovanje temeljnega procesnega jamstva nepristranskega odločanja. Za obstoj nepristranskega sojenja pa ni odločilen le subjektivni kriterij, enako pomemben je, kot izhaja iz številnih odločb Ustavnega sodišča RS, Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Vrhovnega sodišča, objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik (sodišče) zagotavljal (zagotavljalo) uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o nepristranskosti.(2) Pomembno je, da se nepristranskost odraža navzven, saj to ustvarja zaupanje, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti. A čeprav ima videz nepristranskosti določen pomen, ta sam po sebi ni prevladujoč.(3) Pri presoji, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je stališče stranke pomembno, ne pa odločilno. Odločilna je presoja, ali je strah stranke objektivno utemeljen. Treba se je torej osredotočiti na dejanske razmere in ugotoviti, če so strahovi glede pristranskosti objektivno utemeljeni(4) , konkretneje, ali bi lahko sorodstveno razmerje predsednika sodišča z družbenico pooblaščenke ene od strank ogrozilo neodvisnost celotnega sodišča kot takšnega.(5)

7.S podobnima predlogoma, kot je obravnavani, se je Vrhovno sodišče ukvarjalo v sklepih I R 167/2023 z 18. 10. 2023 in I R 156/2024 z 2. 10. 2024. V prvem je ob obravnavi predloga tožnice za prenos pristojnosti z Okrajnega sodišča v Postojni v pravdnem postopku sprejelo stališče, da sorodstveno razmerje med predsednico pristojnega sodišča in odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko (predsedničin sin), ni razlog za prenos krajevne pristojnosti. V drugem je, nasprotno, ocenilo, da je okoliščina, da je pooblaščenka pritožnikov hči predsednika Višjega sodišča v B.(6) , ki bo odločalo o vloženi pritožbi v nepravdni zadevi zaradi določitve nujne poti, take narave, da lahko pri strankah vzbuja dvom v nepristranskost sodišča. Z vprašanjem, ali je bojazen stranke objektivno utemeljena, in zakaj, se Vrhovno sodišče v obrazložitvi sklepa I R 156/2024 ni ukvarjalo. Iz obeh sklepov pa je razbrati, da se nasprotni stranki na predlog za prenos pristojnosti (drugače kot v obravnavani) nista odzvali, nista mu torej nasprotovali.

8.Ob tem, ko v predlogu ni trditev, da bi bil odnos predsednika ali kateregakoli od sodnikov Višjega sodišča v B. do konkretne zadeve tak, da bi že to ogrožalo nepristranskost sodišča kot takega, Vrhovno sodišče vztraja pri stališču, sprejetem v zadevi I R 167/2023, in ponovno izpostavlja določbe Zakona o sodiščih (ZS) ter Sodnega reda, po katerih predsednik sodišča nima vpliva na dodeljevanje spisov, sestavo senatov v posameznih zadevah in na vsebino odločanja. V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so pri njihovem reševanju vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS), ne na navodila nadrejenih(7) ; pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS).(8) Poleg tega so v slovenskem pravnem redu zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo notranjo neodvisnost(9) sodnikov znotraj sodstva in do njim nadrejenega sodnika – predsednika sodišča.

9.Nezaupanje predlagateljice prenosa pristojnosti v nepristranskost celotnega višjega sodišča torej ni v ničemer objektivno utemeljeno. Morebitna tesna povezanost s katerim od sodnikov bo lahko kvečjemu pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.(10) Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo. Pri tem je ponovno, in drugače kot v zadevi I R 156/2024, presodilo, kakšen učinek bi imela razširjujoča razlaga izjeme za normalno delovanje sistema pristojnosti, urejene z zakonom. Ker mora sodnik v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZS vselej ravnati tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste, je ocenilo, da bi bil ta učinek izrazito negativen. Zato ga je upoštevalo pri ponovni presoji bistveno enakega položaja.

--------------------------------------

Op. št. (1)Sklep VSRS I R 45/2023 z 19. 4. 2023 in drugi.

Op. št. (2)Glede na ta vidik so ob odločanju o predlogu za prenos krajevne pristojnosti pravno pomembna podobna vprašanja, kot pri odločanju o predlogih za izločitev.

Op. št. (3)Prim. sodbo ESČP Parlov-Tkalčič proti Hrvaški z 22. 12. 2009, točka 83.

Op. št. (4)Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-429/23-13 s 24. 10. 2024 in v njej citirana praksa Ustavnega sodišča RS ter ESČP, posebej sodbo Wettstein proti Švici z 21. 12. 2000, točka 44.

Op. št. (5)Prim. sodbo ESČP Parlov-Tkalčič proti Hrvaški, točka 82.

Op. št. (6)Tudi v zadevi I R 156/2024, tako kot v obravnavani, je bila sicer pooblaščena (ista) odvetniška družba, katere družbenici sta dve odvetnici, predlagateljica pa je navedla, da je pritožbo napisala odvetnica, ki je hči predsednika Višjega sodišča v B.

Op. št. (7)Sposobni morajo biti objektivno odločati o vseh sporih (prim. sklep VSRS I R 118/2021 s 15. 9. 2021).

Op. št. (8)Prim. sklepa VSRS I R 167/2023 z 18. 10. 2023, I R 49/2021 z 12. 4. 2021 in druge.

Op. št. (9)Ta je vselej povezana z vidikom objektivne nepristranskosti; prim. sodba ESČP Findlay proti Veliki Britaniji s 25. 2. 1997, tč. 73.

Op. št. (10)Prim. sklep VSRS I R 27/2023 s 15. 3. 2023.