Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilna odločitev , da je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi določb OZ ter SPZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo tožencu naložilo, da odstrani nasutje – zemljo pomešano z gramozom, s parcele št. 623 k.o. ... do višine zapadnega zidu gnojišča v lasti tožeče stranke na parc.št. 614/2 k.o. ... oziroma do višine ravne linije od citiranega zidu do opornega zidu v lasti družine R., tako kot je to razvidno iz fotografij št. 4 in 5, ki sta sestavni del sodbe, vse do posestne meje med parcelama št. 626 in 1312, obe k.o. ... Hkrati je tožencu naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper pravnomočno sodbo je toženec vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve procesnega prava. Navaja, da prihaja sodišče v obrazložitvi v nasprotje samo s seboj, ko po eni strani zaključuje, da pravno podlago v tej zadevi predstavljajo določbe SPZ in OZ, v nadaljevanju pa, da tožnik s tožbo zahteva realizacijo sporazuma. Z odločitvijo, da sodišče ne bo izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, se je revidentu onemogočilo dokazovanje, da je stanje v naravi drugačno od sklenjenega dogovora med pravdnima strankama, ker je bil tožnik tisti, ki je onemogočil realizacijo dogovora, ker je prepovedal nadaljnja dela. Z ogledom na kraju samem bi sodišče ugotovilo, da tožnik svojo lastninsko pravico izvršuje tako, da vznemirja toženca, zaradi česar tudi ni utemeljeno sklicevanje sodišča na 37. in 73. člen SPZ. Sodišče tudi ni pojasnilo svojega zaključka, da je predmet tožnikovega zahtevka dogovor, sklenjen med pravdnima strankama, in ne določba 99. člena SPZ. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pravdni stranki sta 1.10.2004 podpisali dogovor, s katerim je tožnik tožencu dovolil, da na parcelo št. 623 k.o. ... dovozi in nasuje omejeno količino materiala pod pogojem, da ne bo nikoli prihajala voda v tožnikovo hišo in na dvorišče ter da ne bo nikakršne škode oziroma da bo stanje takšno, kakršno je bilo do sedaj. V dogovoru je bilo še določeno, da višina nasipa ne sme biti višja od sedanjega zidu tožnikovega gnojišča, vodoravno proti opornemu zidu družine R., na najnižji točki parc. št. 623 pa se mora izkopati 2 metra globoka jama, v katero se ena na drugo vstavita dve betonski cevi premera 1 meter in dolžine 1 meter, ki sta kot ponikalnica oziroma požiralnik.

7. Dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je prestala pritožbeni preizkus) in ki je spričo tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, predstavlja ugotovitev, da tožnik s prepovedjo nadaljnjega dovoza materiala ni kršil dogovora z dne 1.10.2004 in ugotovitev, da je dogovor kršil toženec, saj višina nasutja presega dogovorjeno višino. Ker je sodišče kršitev sporazuma s strani toženca ugotovilo tako na podlagi fotografij kot tudi na podlagi izpovedbe priče J. Ž., zavrnitev dokaznega predloga toženca po ogledu kraja kot nerelevantnega ne predstavlja absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje, da je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi določb Obligacijskega zakonika (9. člen, prvi odstavek 125. in smiselno prvi odstavek 239. člena OZ), ter Stvarnopravnega zakonika (99. člen). Zatrjevana kršitev procesnega prava v zvezi z zatrjevanim nasprotjem pri obrazložitvi materialnopravne podlage ni podana, saj spoštovanje sklenjenega dogovora tožencu (in tožniku) nalagajo prav določbe OZ, je pa ravnanje toženca mogoče subsumirati tudi pod določbo 99. člena SPZ, ki bi v odsotnosti sklenjenega sporazuma predstavljal primarno pravno podlago; tako pa je sklenjen sporazum z dne 1.10.2004 moč šteti kot dogovorno opredelitev protipravnega vznemirjanja v smislu te določbe.

9. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.