Jedro

Glede na to da je v obravnavanem primeru določena izbirna pristojnost (52. člen ZPP), bi okrožno sodišče postopalo pravilno, če bi še nadalje ravnalo v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPP in pred odstopom zadeve pristojnemu sodišču zahtevalo izjavo tožeče stranke. Ker pa je sklep o lastni nepristojnosti in o tem, da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Novo mesto, vročilo tožeči stranki, je to pomanjkljivost saniralo. Tožeča stranka se proti sklepu ni pritožila, kar pomeni, da izbirne pristojnosti, ki ji sicer daje možnost vložitve tožbe tudi pri drugih in ne le splošno krajevno pristojnemu sodišču, ni uveljavila.

Izrek

Stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi je Okrajno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Kopru. Od tožencev zahteva plačilo 10.130,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje in povrnitev pravdnih stroškov. S sklepom z dne 9.10.2007 se je okrožno sodišče izreklo za stvarno nepristojno. Glede na to, da tožeča stranka zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, takšni zahtevki pa nimajo enake dejanske in pravne podlage, je vrednost spornega predmeta določilo po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ker ti zneski ne presegajo 8.345,85 EUR, je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, upoštevajoč pri tem tudi sedež tožene stranke. Okrajno sodišče v Novem mestu pristojnosti ni sprejelo. Meni, da je pristojno Okrožno sodišče v Kopru in da imajo zahtevki za povrnitev škode isto dejansko in pravno podlago, saj gre za škodo iz istega življenjskega dogodka - prometne nesreče, podlaga odgovornosti toženk pa je odškodninska. Poleg tega pa je Okrožno sodišče v Kopru pred vročitvijo tožbe nasprotni stranki in ne da bi ta ugovarjala krajevni pristojnosti odločilo tudi o svoji krajevni nepristojnosti, za kar niso bili izpolnjeni pogoji iz 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007). Kot stvarno nepristojno sodišče bi lahko zadevo odstopilo samo Okrajnemu sodišču v Kopru. Okrajno sodišče v Novem mestu zato predlaga, da vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti in vrne zadevo Okrožnemu sodišču v Kopru ali, če bo ocenilo, da je v zadevi pristojno odločati okrajno sodišče, Okrajnemu sodišču v Kopru.

Predlog ni utemeljen.

Tožnik s tožbo uveljavlja odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo od dveh tožencev, in sicer zoper drugo toženko kot neposredno povzročiteljico škode (opustila naj bi dolžni nadzor nad stanjem cest in njihovim rednim vzdrževanjem), zoper prvo toženko pa kot zavarovalnico, pri kateri je imela druga toženka zavarovano svojo odgovornost. V obravnavanem primeru gre torej za objektivno in subjektivno kumulacijo zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. Zoper drugo toženko je podlaga obeh zahtevkov - tistega za povrnitev premoženjske škode in tistega za povrnitev nepremoženjske škode - res odškodninska, a različna, medtem ko ta dva zahtevka zoper prvo toženko temeljita na zavarovalni pogodbi med toženkama. Pravilno je zato Okrožno sodišče v Kopru navedlo, da je treba vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določiti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ker ta ne presega 8.345,85 EUR, je torej za odločanje v sporu pristojno okrajno sodišče. Potem, ko se je okrožno sodišče izreklo za stvarno nepristojno, je moralo zadevo odstopiti pristojnemu sodišču (prvi stavek prvega odstavka 23. člena ZPP). Glede na to, da je v obravnavanem primeru določena izbirna pristojnost (52. člen ZPP), bi okrožno sodišče postopalo pravilno, če bi še nadalje ravnalo v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPP in pred odstopom zadeve pristojnemu sodišču zahtevalo izjavo tožeče stranke. Ker pa je sklep o lastni nepristojnosti in o tem, da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Novo mesto, vročilo tožeči stranki, je to pomanjkljivost saniralo. Tožeča stranka se proti sklepu ni pritožila, kar pomeni, da izbirne pristojnosti, ki ji sicer daje možnost vložitve tožbe tudi pri drugih in ne le splošno krajevno pristojnemu sodišču, ni uveljavila. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.