Jedro

Dokazni predlog tožene stranke na zaslišanje izvedenca ni bil dovolj substanciran, saj iz njega ne izhaja, na katera vprašanja naj izvedenec ne bi podal jasnega odgovora niti v dopolnitvi. Ni naloga izvedenca, da stranki dostavi strokovno podlago ali literaturo, ki jo je uporabil pri izdelavi mnenja.

Sprememba tožbe je dopustna tudi v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Kadar je sporno ali je bila pogodba sklenjena, je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki. Po navedbah tožeče stranke je do sklenitve pogodbe prišlo v prostorih tožene, ko sta bila prisotna le zakonita zastopnika obeh strank. V takem primeru, ko je pogodba sklenjena ustno in o njej ni neposrednih dokazov, je sodišče upravičeno o (ne)sklenitvi pogodbe sklepati na podlagi indicev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 107470/2016 z dne 21.10.2016 (I. točka izreka); razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati tožeči 7.984,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.904,00 EUR od 14. 8. 2015 in od zneska 4.080,90 EUR od 16. 3. 2017 do plačila (II. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.080,90 EUR od 3.2.2017 do 15.3.2017 (III. točka izreka) in toženi stranki naložilo tudi povračilo stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Spor se nanaša na plačilo izdelave grafične podobe kulinarične tržnice v B. po zgledu „O.“ v L. Grafična podoba kulinarične tržnice se nanaša na ime, logotip, model stojnic, jedilnega pribora, prtičkov, plastičnih lončkov ipd. Stranki sta se dogovarjali o izvedbi kulinarične tržnice v B. Med strankama je bilo sporno ali je tožena stranka dala naročilo – ali je bila pogodba sklenjena, ali je tožeča stranka izvedla naročilo in ali je zahtevek utemeljen po višini.

6. Tožeča stranka je sprva vložila predlog za izvršbo na COVL za plačilo računa (A2) v višini 3.200,00 EUR. Nato pa je v pripravljalni vlogi z dne 6.2.2017 (l. št. 48) tožbeni zahtevek zvišala na 7.984,90 EUR. Navedla je, da račun pomeni zgolj avansno plačilo, modificiran znesek pa predstavlja resnično vrednost opravljenih del. 7. Tožena stranka je tekom postopka zanikala, da bi oddala naročilo in da bi stranki sklenili pogodbo, vendar je sodišče prve stopnje zaključilo drugače, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe.

_Glede bistvenih kršitev določb postopka_

8. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedenca, kar je predlagala tožena stranka. S tem naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki ni omogočilo vsebinskega obravnavanja pred sodiščem.

9. Sodišče prve stopnje je dokaz z zaslišanjem izvedenca zavrnilo kot nepotreben, saj je na dopolnjeno izvedensko mnenje tožena stranka podala pripombe, ki pa ne pomenijo novosti. Izvedenec je v svojih dopolnitvah podal izčrpno obrazložitev bistvenih pripomb tožene stranke (točka 19 obrazložitve).

10. Sodišče je izvedenca postavilo na predlog tožeče stranke, da ugotovi vrednost opravljenega dela tožeče stranke. Izvedenec je ugotovil vrednost opravljenega dela v višini 8.800,00 EUR, vendar je pa bistveni podatek ta, da se cene storitev oblikovanja oblikujejo na prostem trgu in so smernice ... zgolj izhodišče za oblikovanje cene. O višini zahtevka pa je sodišče sicer napravilo zaključek na podlagi ponudbe tožeče stranke (A3).

11. V skladu z veljavno sodno prakso sodišče praviloma ne sme zavrniti dokaznega predloga z zaslišanjem izvedenca, razen če ima za to utemeljene razloge.1 Sodišče praviloma ne more zavrniti obrazloženega predloga za zaslišanje izvedenca z utemeljitvijo, da je po njegovi oceni izvedensko mnenje popolno in prepričljivo oziroma s pojasnilom, da je zaradi narave izvedenskega dela sprejelo odločitev, da se izdela le pisno mnenje.2 Vendar pa ne gre za procesno kršitev, če strankine pripombe zoper pisno izvedensko mnenje niso obrazložene oziroma konkretizirane. V obravnavnem primeru je tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje navajala, da se z izvedenskim mnenjem ne strinja in predlaga zaslišanje, kjer bo lahko strankam bolj laično pojasnil odgovore na odprta vprašanja, na katera do zdaj še ni jasno odgovoril in pojasnil ali trenutna dokumentacija v spisu zadostuje za izdelavo mnenja. Po presoji višjega sodišča tak dokazni predlog ni dovolj substanciran, saj iz njega ne izhaja, na katera vprašanja naj izvedenec ne bi podal jasnega odgovora niti v dopolnitvi. Bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

12. Pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču, da izvedenca ni pozvalo na dopolnitev mnenja s predložitvijo Predpisov o honoriranju tridimenzionalnega oblikovanja oz. tarif, ki ji je uporabil, čeprav je tožena stranka to zahtevala. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni naloga izvedenca, da strankam dostavi strokovno podlago ali literaturo, ki jo je uporabil pri izdelavi mnenja. Tudi sicer je izvedenec toženo stranko obvestil, da so zadevni predpisi na voljo (proti plačilu) na spletnih straneh ... ali (brezplačno) v knjižnicah (izvedenec je celo navedel ISBN številko tarife). Tožena stranka bi si te predpise torej lahko priskrbela sama.

13. Višje sodišče tudi ne more pritrditi pritožbi, da je imel dokaz z izvedencem naravo informativnega dokaza. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe navedla dela, ki jih je izvedla in postavke ponudbe (A3), ki se nanašajo na opravljeno delo. V naslednji pripravljalni vlogi je pojasnila tudi višino spremenjenega tožbenega zahtevka, ki se po višini sklada s ponudbo (A3). Zaradi tega je po presoji pritožbenega sodišča navedla dovolj dejstev, da je izvedenec lahko opravil svoje delo in njegove ugotovitve ne pomenijo informativnega dokaza.

14. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da v postopku izdaje plačilnega naloga sprememba tožbe ni dopustna. Pritožba se sklicuje na starejšo sodno prakso, ki pa je bila že presežena. Sprememba tožbe je dopustna tudi v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.3 Zaradi tega je tudi neutemeljena pritožba glede tega, da gre za spor majhne vrednosti in bi morala tožeča stranka vse navedbe podati že v dopolnitvi tožbi. Ker je sprememba tožbe v tem postopku dopustna, je bilo treba tožeči stranki zato tudi dopustiti, da poda dodatne navedbe v nadaljnji pripravljalni vlogi.

_**Glede zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava**_

15. Pritožba nadalje izpodbija dokazno oceno in materialnopravne zaključke sodišča prve stopnje. Tako naj ne bi prišlo do sklenitve pogodbe, saj ni bilo ne ponudbe ne sprejema ponudbe. Tožeča stranka naj ne bi dokazala, da je izročila predračun in da bi bil ta potrjen (plačan avans). Tožena stranka se ne ukvarja z gostinsko dejavnostjo, nima je vpisane kot registrirane dejavnosti, zato ni logično, da bi glede tega sklenila pogodbo. Sodišče je zaključilo, da je prišlo do sklenitve pogodbe, zgolj na podlagi izpovedbe tožeče stranke, da sta si v B. ogledala nekaj lokacij.

16. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena (15 in 16. člen OZ).

17. Kadar je sporno ali je bila pogodba sklenjena, je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki. Po navedbah tožeče stranke je do sklenitve pogodbe prišlo v prostorih tožene, ko sta bila prisotna le zakonita zastopnika obeh strank. V takem primeru, ko je pogodba sklenjena ustno in o njej ni neposrednih dokazov, je upravičeno o (ne)sklenitvi pogodbe sklepati na podlagi indicev. Sodišče prve stopnje je v bistvu sprejelo t.i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo.

18. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.4

19. Glede na to, da sta se pravdni stranki pogovarjali o izvedbi projekta v B.; da sta se vsaj enkrat odpravili v B. zaradi ogleda lokacij; da tožeča stranka razpolaga s ponudbo podizvajalca (S.) glede stroškov izvedbe projekta in da je pripravila prezentacijo grafične podobe projekta kulinarične tržnice, so indici toliko močni in tvorijo zaokrožen krog, da tudi višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je z zadostno stopnjo verjetnosti možno zaključiti, da je bila pogodba sklenjena. Zakoniti zastopnik tožene stranke je med zaslišanjem namreč sam izpovedal, da sta se stranki sestali in dogovarjali o ideji, da bi v B. naredili nekaj podobnega kot je O. v L., da mu je bila ideja všeč, v B. sta bila tudi z namenom, da si pogledata lokacijo. Navedeno po zaključku višjega sodišča kaže na to, da je pogodba bila sklenjena in ne more slediti toženi stranki, v smeri, da bi si tožeča stranka naročilo s strani tožene stranke preprosto izmislila in na lastno pest izdelala grafično podobo kulinarične tržnice.

20. Pritožba tudi ne more uspeti z navajanjem dejstev, da se ne ukvarja z gostinstvom. Sam zastopnik tožene stranke je namreč izpovedal, da se je z zakonitim zastopnikom tožeče pogovarjal o ideji, ki mu je bila všeč, ob upoštevanju zgoraj navedenih indicev pa ne more izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje. Kot neutemeljeni se izkažejo pritožbeni očitki, da je ponudbo (A3) izdala S., s čimer meri na ugovor aktivne legitimacije. Tožeča stranka je sama navedla, da je s slednjo sodelovala kot podizvajalcem. Pri podjemni pogodbi pa po splošnem pravilu, izvajalec lahko izvede delo tudi po podizvajalcu (629. člen OZ).

21. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe. Pritožbene navedbe so neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni našlo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Zaradi tega je odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.

22. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej npr. VSRS sodba II Ips 339/2014 z dne 21.7.2016. 2 VSRS Sklep II Ips 259/2016 z dne 20.04.2017. 3 Tako npr. Sodba in sklep VSL I Cp 84/2015 z dne 15.4.2015 in Sodba in sklep VSL II Cp 379/2016 z dne 30.3.2016. 4 Sklep VDSS Pdp 521/2016 z dne 22.12.2016.