7. 6. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Tušmobil, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. n. o., Ljubljana, na seji 7. junija 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 107.a člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo in 108/12) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 77/2012 z dne 16. 2. 2012 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 2165/2011 z dne 10. 1. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), v skladu s katero lahko Upravno sodišče ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki se prirejajo brez koncesije vlade, te ne izvrši. Zatrjuje neskladje z 22., 23. in 39. členom Ustave. Vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija v izreku navedena sklepa Upravnega in Vrhovnega sodišča. Svoj pravni interes v zvezi s kršitvijo svobode izražanja utemeljuje s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Müller in drugi proti Švici z dne 24. 5. 1988. Navaja, da sta ji Upravno in Vrhovno sodišče nepravilno odrekli položaj upravičenke do pravnega varstva, ker naj bi le tehnično posredovala informacije v svetovni splet. V zvezi s kršitvijo enakega varstva pravic navaja, da Vrhovno sodišče ni navedlo nobenega dodatnega argumenta, s katerim bi zavrnilo njene ustavnopravne navedbe v zvezi s kršitvijo 39. člena Ustave. V zvezi s kršitvijo svobode izražanja zatrjuje, da ni izkazana sorazmernost posega v svobodo izražanja po strogem testu sorazmernosti oziroma da ni izkazan tretji kriterij skladnosti posega z 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), to je "da je takšna omejitev glede na dolžnosti in odgovornosti nujna v demokratični družbi". Meni, da fiskalni razlogi pobiranja koncesnin ne spadajo med razloge, ki jih drugi odstavek 10. člena EKČP šteje kot razloge, ki so "nujni v demokratični družbi". Država naj bi imela na voljo ukrepe civilnega in javnega prava, da uredi področje spletnega igralništva brez posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik