Jedro

Rok iz 88. člena ZIZ je prekluzivne narave, kar pomeni, da nastopi pravna posledica v primeru, ko upnik v predpisanem roku pri izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža. To velja tudi za primer, ko je upnik sicer že predlagal odlog izvršbe za obdobje oziroma v situaciji, ko je izvršba že odložena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo po določbi drugega odstavka 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in navaja, da je pri izvršitelju 29. 3. 2013 predlagal odlog izvršbe do 31. 3. 2014, zato navedbe izvršitelja niso resnične. Sodišče pa je med samim odlogom na premičnine izvršbo ustavilo, predlaga pa, da se sklep razveljavi. Priloži obvestilo izvršitelju o odlogu izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. ZIZ v 88. členu predpisuje, da se izvršba na premičnine ustavi v primeru, kadar upnik v roku treh mesecev od prvega rubeža izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža oziroma v primeru, če rubež, ki je bil sicer predlagan do poteka tega roka, ni uspešen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ni izpolnil pogoja iz 88. člena ZIZ s tem, ker izvršitelju v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža, ni predlagal ponovnega rubeža. Omenjeni rok je zakonski rok, saj je opredeljen v 88. členu ZIZ in je prekluzivne narave, kar pomeni, da nastopi pravna posledica v primeru, ko upnik v predpisanem roku pri izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža. To pa velja tudi za primer, ko je upnik sicer že predlagal odlog izvršbe za obdobje oziroma v situaciji, ko je izvršba že odložena.

6. Institut odloga izvršbe je v izvršilnem postopku na predlog upnika namenjen situaciji, ko upnik oceni, da je potrebno za opravo izvršilnih dejanj počakati do določenega datuma, sam odlog pa predstavlja zastoj v izvršilnem postopku. Odlog izvršbe je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah ZPP, do katerega pride po volji strank, zaradi mirovanja postopka pa ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. To pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Glede na navedeno bi zato moral upnik, da bi se izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, predlagati ponovni rubež pred potekom trimesečnega roka od zadnjega rubeža, omenjeni rok pa se, kot že rečeno, zaradi odloga izvršbe ne prekine.

7. Ker iz poročila izvršitelja z dne 3. 12. 2013 izhaja, da upnik ni pri izvršitelju podal predloga za ponovni rubež premičnin, kar pa upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi priznava, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na premičnine po drugem odstavku 88. člena ZIZ pravilna in zakonita. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.