Posredovanje osebnih podatkov odvetniku zaradi prometnega prekrška v tujini

Datum

10.07.2024

Številka

07121-1/2024/793

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste od redarske službe hrvaške občine prejeli obvestilo o prometnem prekršku, nato pa še dopis slovenskega odvetnika s celotno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je slovenski odvetnik za hrvaškega poizvedoval o lastniku vozila, zaradi vsega skupaj pa naj bi bili dolžni plačati 260 odstotkov višji strošek, kot je bila ovrednotena sama kazen za prometni prekršek. Praksa pridobivanja osebnih podatkov s strani slovenskega odvetnika in posredovanje teh v drugo državo se vam zdi sporno in menite, da takšno delovanje niti nima narave odvetniške storitve. Vse skupaj vam vzbuja sum, da gre za nepošteno prakso in nas prosite za obravnavo primera ali mnenje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Iz že izdanih mnenj izhaja stališče, da kadar slovenski odvetnik na podlagi pridobljenih podatkov domnevnemu dolžniku sam posreduje tudi opomin ali poziv na plačilo dolga ali opravi kakršnokoli drugo dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, je pridobivanje podatkov s strani slovenskega odvetnika zakonito. Kadar pa slovenski odvetnik zgolj pridobi podatke ter jih nato, ne da bi pri tem opravil kakršnokoli dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, posreduje svoji stranki, ki nato sama ali po drugem odvetniku izterjuje dolg, pa po mnenju IP pridobivanje osebnih podatkov praviloma ni zakonito.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Obveščamo vas, da smo o vprašanju, ki ga izpostavljate, izdali že več mnenj, v katerem smo obširno pojasnili naša stališča.

Iz mnenja IP št. 07121-1/2023/243 z dne 27. 2. 2023 (https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/va%C5%A1e-vpra%C5%A1anje-v-zvezi-z-domnevno-spornim-na%C4%8Dinom-pridobivanja-osebnih-podatkov-s-strani-hrva%C5%A1kega-odvetnika-1680687050) izhaja:

"Kadar odvetnik pridobiva osebne podatke za namen izterjave neplačane parkirnine na Hrvaškem, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namen oprave ene izmed odvetniških storitev (npr. pošiljanje opomina domnevnemu neplačniku parkirnine). V primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje nezakonite obdelave osebnih podatkov. Za nezakonito obdelavo bi lahko šlo tudi, če bi odvetnik osebne podatke, ki jih je pridobil, samo posredoval svoji stranki, ne da bi tudi sam opravil katerokoli dejanje odvetniškega poklica."

Iz mnenja IP št. 0712-1/2019/1516 z dne 20. 6. 2019 (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a38d37842) izhaja sledeče:

"V zvezi z vašim vprašanjem IP uvodoma pojasnjuje, da lahko slovenski odvetniki za svoje stranke (tudi upnike iz Republike Hrvaške) pridobivajo osebne podatke iz registra motornih vozil, vendar le v primerih, kadar sami te podatke potrebujejo pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi - 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16, v nadaljevanju ZOdv). Kadar slovenski odvetnik na podlagi pridobljenih podatkov domnevnemu dolžniku sam posreduje tudi opomin ali poziv na plačilo dolga ali opravi kakršnokoli drugo dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, IP stoji na stališču, da je pridobivanje podatkov s strani slovenskega odvetnika zakonito. Kadar pa slovenski odvetnik zgolj pridobi podatke ter jih nato, ne da bi pri tem opravil kakršnokoli dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, posreduje svoji stranki, ki nato sama ali po drugem odvetniku izterjuje dolg, pa po mnenju IP pridobivanje osebnih podatkov praviloma ni zakonito."

Menimo, da navedeni mnenji naslavljata tudi vašo situacijo. Če glede na navedeno vseeno ugotovite, da je šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, lahko z vsemi dokazili vložite prijavo zaradi domnevno nezakonite obdelave osebnih podatkov.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov