Jedro

Kaznivo dejanje po 326. čl. KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtomobilskem prometu, če je ogroženo življenje ljudi, ki se prevažajo v avtobusu. Ker pa je voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala vozišče, in utrpela hudo telesno poškodbo, iz opisa pa ne izhaja, da bi bila ob tem podana nevarnost za potnike, je treba takšno ravnanje presojati po 325. členu KZ.

Izrek

Za reševanje te kazenske zadeve je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je 6.12.2006 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo obtožbo zoper A. H. zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 1. in 2. odst. 326. člena KZ. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom dne 11.5.2007 izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej kazenski zadevi in po pravnomočnosti sklepa 8.6.2007 odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 10.3.2008 je Okrajno sodišče v Ljubljani pri Višjem sodišču v Ljubljani sprožilo spor o stvarni pristojnosti v tej kazenski zadevi.

Višje sodišče v Ljubljani se strinja z razlogi Okrožnega sodišča v Ljubljani v sklepu, s katerim se je to izreklo za stvarno nepristojno, da so v opisu dejanja v konkretnem delu obtožbe opisani le zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ. V opisu kaznivega dejanja namreč ni opisana konkretna nevarnost za potnike, ki je bistveni element kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 326. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev dejanja opisanega v obtožbi je treba izhajati iz kazenskopravno varovane dobrine v 326. členu KZ. 1. odstavek 326. člena KZ določa, da se kaznuje, kdor s kršitvijo predpisov o varnosti železniškega, ladijskega, zračnega prometa ali prometa na žičnicah ali v avtobusnem prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo. Očitno je, da gre pri naštetih vrstah prometa za dejavnost, ki se v več vidikih razlikuje od splošne dejavnosti cestnega prometa, ki jo ureja 325. člen KZ. Pri posebnih vrstah javnega prometa gre za vozila oz. plovila, ki po teži navadno precej presegajo osebne avtomobile, ki so tipična pojavna oblika udeleženca v cestnem prometu, za upravljanje teh vozil se zahteva dodatno vozniško dovoljenje oziroma v prometu večinoma z njimi upravljajo poklicni vozniki, prav tako pa se z navedenimi vrstami prometa prevaža potnike oz. večje število oseb. Glede na to so v cestnem prometu udeležena tudi druga vozila, ki po teži presegajo tipičnega udeleženca cestnega prometa in za upravljanje katerih se zahteva posebno dovoljenje oziroma jih pretežno opravljajo poklicni vozniki, kot npr. tovornjaki. Teleološka redukcija (ki je zrcalno nasprotje zakonske analogije, določene dejanske stanove, na katere se predpis navidezno, v smislu jezikovne razlage nanaša, izključuje iz območja urejanja pravne norme) nam pove, da je kazenskopravna dobrina, ki jo zakon želi varovati, s tem ko kot kvalifikatorno okoliščino v 326. členu KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtobusnem prometu, prav ogrožanje večjega števila ljudi, ki jih takšno vozilo - avtobus prevaža. Za storitev tega kaznivega dejanja je torej potrebna konkretna ogroženost potnikov avtobusnega prometa, abstraktna nevarnost v takšnem primeru ne zadostuje. Kot ugotavlja že Okrožno sodišče v Ljubljani, iz opisa kaznivega dejanja takšna nevarnost ne izhaja, saj naj bi voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala cesto in torej ni bila potnica v avtobusu, zato je treba takšno dejanje presojati po splošnem kaznivem dejanju, ki je določeno v 325. členu KZ. Glede na to, da je za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do treh let, je za sojenje v teh kaznivih dejanjih po 2. točki 1. odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrajno sodišče in je zato neposredno višje sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.