Jedro

V primeru, ko po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika pride do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika, gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika. Zoper novega lastnika je mogoče zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka. Nov predlog za izvršbo je treba zaradi litispendence zavreči. Izvršilni postopek se prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi in izda sklep, s katerim se predlagana izvršba dovoli, oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot bistveno navaja, da je ugotovitev sodišča, da med istima strankama in glede iste terjatve ter na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek pod opr. št. In 426/2012, ni pravilna in je materialnopravno zmotna. Pove, da v konkretnem primeru ne gre za izvršilni postopek med istima strankama, saj je dolžnik v izvršilnem postopku št. In 426/2012 družba A. d. o. o., predmetni predlog za izvršbo pa je vložen zoper drugega dolžnika, to je B. d. o. o. Dalje navaja, da je nad družbo A. d. o. o. s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1923/2012 z dne 11. 11. 2013 začel stečajni postopek in je tako skladno z ZFPPIPP navedeni izvršilni postopek prekinjen. Navaja, da zato nadaljevanje izvršilnega postopka št. In 426/2012 proti novemu - hipotekarnemu dolžniku ni mogoče, odločitev sodišča prve stopnje pa napačna. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo na podlagi ugotovitve, da med istima strankama in glede iste terjatve ter na isti predmet izvršbe že teče izvršilni postopek pod opr. št. In 426/2012. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnik je v predmetni zadevi predlagal izvršbo zoper dolžnika B. d. o. o. na nepremičnine ID znak 000, 001 in 002, katerih lastnik je bila sprva družba A. d. o. o. V izvršilnem postopku št. In 426/2012 je upnik pridobil hipoteko na navedenih nepremičninah z učinkovanjem od 23. 9. 2011, potrditvah upnika pa je 24. 7. 2012 prišlo do prenosa lastninske pravice na navedenih nepremičninah v korist dolžnika iz tega izvršilnega postopka. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana litispendenca, čeprav je predmetni izvršilni postopek sprožen zoper osebo, ki ni ista kot je dolžnik v izvršilnem postopku št. In 426/2012. Gre namreč za situacijo, v kateri je po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika, prišlo do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika. V takem primeru gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika (primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up‑2324/08 z dne 16. 12. 2010). Položaj novega lastnika kot dolžnika je treba določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe.

6. Glede na to je mogoče zoper novega lastnika nepremičnine zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka, zato je bil predlog za izvršbo zaradi litispendence pravilno zavržen. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti izvršbo v posebnem postopku, ker nadaljevanje prvotnega postopka izvršbe ni mogoče zaradi začetega stečajnega postopka nad prvotnim dolžnikom družbo A. d. o. o. Ta okoliščina ne povzroči dovoljenosti izdaje novega sklepa o izvršbi zoper hipotekarnega dolžnika. Poleg tega se po 132. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP izvršilni postopek prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo na podlagi 24. člena ZIZ kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.

7. Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter 38. člen ZIZ).