Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 50/2003

ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.50.2003 Civilni oddelek

odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard služenje vojaškega roka poškodba pri izvajanju vojaške vaje plazenje po skalnatem terenu v gozdu objektivna odgovornost države
Vrhovno sodišče
8. januar 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Plazenje samo po sebi (npr. po travnatem terenu, četudi v polni vojaški opremi) sicer ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega, in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali namreč plaziti ne le v polni vojni opremi (puška, bojni nahrbtnik, plinska maska), marveč v gozdu in po skalnatem terenu, pri čemer posameznih skal z ostrimi robovi zaradi prekritosti z listjem ni bilo mogoče opaziti. Po drugi strani pa tožnik ni bil profesionalen vojak.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožniku plačati 1.636.516,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2001 kot odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel pri vojaški vaji. Višji zahtevek je zavrnilo, toženo stranko pa zavezalo, da mora tožniku povrniti 436.3331 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2001. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v znesku 1.036.516 SIT, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Toženo stranko je zavezalo, da mora tožniku povrniti 105.559 SIT stroškov postopka.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da plazenje po delno skalnatem terenu v popolni vojaški opremi za osebo, ki se usposablja za poveljnika oddelka, ni nevarna dejavnost. Bojna oprema namreč ne pomeni nevarne okoliščine zlasti, če jo nosi kandidat za poveljnika oddelkov. Tudi plazenje po skalnatem terenu za kandidata za poveljnika ni nevarna dejavnost. To okoliščino (usposabljanje za poveljnika oddelka) bi bilo treba še posebej upoštevati, saj se od take osebe pričakuje več. Tožnik je spregledal manjšo skalo, ki je bila pred njim, in sodišči bi morali to upoštevati kot njegov prispevek k škodnemu dogodku.

Sicer pa so bili spoštovani vsi varnostni ukrepi za izvedbo vaje. Opravljena je bila v ugodnih vremenskih razmerah, vojaki so bili dovolj izurjeni, toženi stranki pa tudi ni mogoče očitati opustitve kakih drugih varnostnih ukrepov.

Previsoka je tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo, saj ni primerljiva z odškodninami, ki jih v podobnih primerih priznavajo slovenska sodišča. Predvsem pa tožnik ni upravičen do odškodnine za strah, saj primarnega strahu ni utrpel, sekundaren strah pa ni bil take intenzivnosti, da bi trajno porušil njegovo duševno ravnotežje.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Pojem nevarna dejavnost je pravni standard, ki ga mora sodišče oziroma sodna praksa v vsakem posameznem primeru vsebinsko pojasniti. Tako je po sodni praksi na splošno nevarna dejavnost takšna, ki v konkretnih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu povečano nevarnost za nastanek škode na življenju in zdravju ljudi (drugi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89, v nadaljevanju ZOR).

Sodna praksa je dejavnost opredelila kot nevarno ne le tedaj, ko je glede na življenjske izkušnje pogostnost škodnih posledic pri taki dejavnosti večja (hkrati pa je pričakovati, da škoda ne bo majhna), marveč tudi takrat, ko dejavnost sama po sebi sicer ni nevarna, postane pa nevarna glede na okoliščine v konkretnem primeru (objektivno merilo) in glede na tistega, ki dejavnost opravlja (subjektivno merilo).

Dejansko stanje podlage odškodninske odgovornosti tožene stranke (ki ga z revizijo ni več mogoče izpodbijati) tvorijo naslednje prvine:

1. tožnik se je poškodoval na služenju vojaškega roka;

2. do poškodbe je prišlo pri izvajanju vaje "plazenje po tleh in prenos ranjencev";

3. vaja je potekala tako, da so se morali vojaki na ukaz vreči na tla in se vzporedno plaziti po hribu navzgor po točno določeni liniji (dopustno je bilo le umikanje večjim skalam ali drevesom);

4. tempo gibanja je narekoval poveljnik, tako da so se vojaki občasno premikali počasi, nato pa so se morali dvigniti in v sklonjeni drži počasi teči naprej, potem pa vreči na tla in se plaziti;

5. vsak vojak je imel v rokah puško, na hrbtu bojni nahrbtnik, na desni nogi pa še plinsko masko;

6. teren, po katerem so se vojaki plazili, ni bil pretirano strm, pač pa je bil skalnat, pri čemer posameznih ostrih skal zaradi prekritosti z listjem ni bilo mogoče opaziti (in se jim izogniti); 7. tožnik se je pri plazenju udaril v koleno ob manjšo skalo, ker ta ni bila dobro vidna;

8. tožnik je moral s poškodovano nogo nadaljevati izvajanje naslednje vojaške vaje; Plazenje samo po sebi (npr. po travnatem terenu, četudi v polni vojaški opremi) sicer ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega, in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali namreč plaziti ne le v polni vojni opremi (puška, bojni nahrbtnik, plinska maska), marveč v gozdu in po skalnatem terenu, pri čemer posameznih skal z ostrimi robovi zaradi prekritosti z listjem ni bilo mogoče opaziti. Po drugi strani pa tožnik ni bil profesionalen vojak (gl. točko 1 na prejšnji strani), revizijska trditev, da naj bi se usposabljal za poveljnika oddelka, pa je zaradi vezanosti revizijskega sodišča na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje irelevantna (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/1999 - 58/2003).

Revizijsko sodišče tako sprejema pravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da predstavlja plazenje po skalnatem terenu, kjer posameznih ostrih skal zaradi prekritosti z listjem ni mogoče opaziti, nevarno dejavnost. Pravilen pa je tudi zaključek, da tožniku ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode. Vajo je namreč izvajal po navodilih nadrejenega, in je drugače, kot jo je izvajal, tudi ni bilo mogoče izvesti. Po drugi strani pa skala, v katero je udaril, ni bila dobro vidna (zaradi listja posameznih ostrih skal ni bilo mogoče opaziti).

Revizijsko sodišče sprejema tudi pravne zaključke sodišč druge in prve stopnje glede odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo. Na pavšalen očitek, da "dosojena odškodnina ne vzdrži primerjave z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo za enake oz. primerljive poškodbe" lahko revizijsko sodišče odgovori le (prav tako pavšalno), da dosojeni zneski odškodnin za posamezne oblike negmotne škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) ustrezajo razponom odškodnin, ki jih v podobnih primerih priznava slovenska sodna praksa. To velja tudi za odškodnino za strah. Četudi tožnik primarnega strahu ni utrpel, pa je bil v strahu za izid zdravljenja. Ko mu je kolenski sklep zatekel, in ko so bolečine postajale vse močnejše, je utrpel zmeren sekundaren strah, ki je trajal tri tedne in se je kazal v bojazni in zaskrbljenosti zaradi ponavljajočih izlivov. Da bi strah predstavljal pravno priznano obliko nepremoženjske škode pa ni nujno, da ima za posledico tudi trajno porušenje oškodovančevega duševnega ravnotežja.

Ker je tako materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia