Jedro

Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

Izrek

Pritožba druge tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje potem, ko je zaradi umika tožbe postopek za plačilo zneska 31.265,40 SIT s pp ustavilo, ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da sta toženi stranki solidarno dolžni tožeči stranki plačati v 15-ih dneh znesek 25.161.041,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.03.2002 dalje do plačila, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki 816.544,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.04.2004 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje druga tožena stranka brez posebne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga smiselno razveljavitev izpodbijane sodbe. V pritožbi navaja, da bi morala tožeča stranka najprej zahtevati vračilo in poskusiti izterjati dolg od podjetja S. d.o.o. kot kreditojemalca, saj sam nastopa le kot solidarni dolžnik in ne kot dolžnik. Dolg bo poravnal le v primeru, če le-ta ne bo izterljiv od podjetja S. d.o.o., ki pa ima dejansko veliko premoženje. Zoper podjetje S. d.o.o. je uveden tudi stečajni postopek, zato naj tožeča stranka uveljavlja svoje pravice v stečajnem postopku zoper prvo toženo stranko.

Pritožba druge tožene stranke je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo glede druge tožene stranke dejansko stanje glede bistvenih okolnosti spora pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene take kršitve v postopku, ki bi jo bilo pritožbeno sodišče dolžno upoštevati po uradni dolžnosti. Ni utemeljena trditev drugega toženca, da bi morala tožeča stranka izterjati terjatev od prve tožene stranke, ki je kreditojemalec, češ da sam nastopa le kot solidarni dolžnik. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje nastopa drugi toženec kot porok in plačnik in zato v celoti odgovarja za terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper prvo toženo stranko. Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo drugega toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.