Jedro

Sodna praksa, da 15-dnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, je usklajena; temelji na Načelnem pravnem mnenju občne seje VS z dne 14.1.2015. Pravna ureditev, da procesni roki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je ustaljena že od leta 1994, ko je bil uveden poseben način poslovanja sodišč v poletnem času.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo, ki jo je tožeča stranka – zoper sodbo, izdano dne 14.7.2022 – vložila dne 15.9.2022. Obrazložilo je, da je bila sodba tožeči stranki s fikcijo vročitve vročena dne 9.8.2022. Ker vročevalec dne 25.9.2022 tožnikovemu pooblaščencu pošiljke ni mogel vročiti, je v poštnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kje sodno pisanje lahko dvigne in o 15. dnevnem roku, v katerem ga mora dvigniti. Naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignil, zato mu je vročevalec poštno pošiljko pustil v poštnem predalčniku. Na osnovi četrtega odstavka 142. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se šteje, da je bila vročitev opravljena (sodba vročena) dne 9.8.2022. Tridesetdnevni rok za pritožbo je začel teči po izteku poletnega poslovanja sodišča1 (16.8.2022) in se je iztekel dne 14.9.2022. 2. V pravočasno vloženi pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da postopa skladno s 342. čl. ZPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je bila sodba pooblaščencu, ki je bil v času sodnih počitnic (v času poletnega poslovanja sodišča)2 odsoten, vročena šele dne 16.8.2022. Vročitev v času sodnih počitnic ni bila opravljena pravilno, ker naslovnik ni bil opozorjen na tek rokov v času sodnih počitnic, kakor je to predvideno s četrtim odstavkom 83. čl. Zakona o sodiščih - ZS3. Na ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju, sodišče naslovnika ni opozorilo na začetek teka roka prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, čeprav je bilo jasno, da bo vročitev opravljena v času sodnih počitnic. Sodba je bila odpremljena v času sodnih počitnic. Zaradi odsotnosti tega opozorila je tožeča stranka upravičeno štela, da je bila vročitev opravljena 16.8.2022, ko je bila pooblaščencu pošiljka tudi dejansko vročena. Pritožbeni rok je začel teči 17.8.2022 in se je iztekel 15.9.2022. Uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, saj tožniku, ki na določilo četrtega odstavka 83. čl. ZS ni bil opozorjen, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sklicuje se na sodno prakso4, ki njegovo stališče potrjuje. Sodno prakso, ki jo je citiralo sodišče prve stopnje5, označuje za preseženo. Dolžnost opozarjanja na tek roka je prinesla sprememba Zakona o sodiščih v letu 2020, sodna praksa pa izvira iz obdobja pred tem časom. Z Zakonom o spremembah zakona o sodiščih (ZS-M)6, je bil 83. čl. spremenjen tako, da je bila vanj vnesena obveznost sodišča, da na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju, stranke postopka opozori na tek procesnih rokov, če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja sodišča. Prejšnja sodna praksa zaradi te zakonske spremembe ni uporabljiva. Zatrjuje kršitev ustavno varovanih pravic (14. in 25. čl. Ustave RS), ker tožeči stranki ni bila zagotovljena pravica do pritožbe in je bila postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi strankami pravdnih postopkov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodna praksa, da 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke ni procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, je usklajena; temelji na Načelnem pravnem mnenju občne seje VS z dne 14.1.2015. 5. Pred uveljavitvijo ZS-M je bilo predpisano, da se v času sodnih počitnic sodna pisanja v nenujnih zadevah ne vročajo in da začnejo procesni roki, ki takrat ne tečejo, teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic. Z uveljavitvijo ZS-M je bilo vročanje sodnih pisanj v času sodnih počitnic omogočeno; določilo, da procesni roki v tem času ne tečejo, pa ni bilo spremenjeno. Tako v času pred uveljavitvijo ZS-M, kot po njegovi uveljavitvi, je bilo predpisano, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, pri čemer je ZS-M predvidel, da sodišče stranko na to opozori na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju.

6. Z ZS-M določila do takrat veljavnega ZS niso bila spremenjena na ta način, da bi bilo v 4. točki tega sklepa navedeno pravno stališče presežno oziroma bi ga bilo treba spremeniti. Z zakonodajno spremembo namreč v tek procesnih in drugih rokov (npr. rok za dvig sodne pošiljke) ni bilo poseženo. Zakonodajna sprememba je prinesla zgolj novost, da se sodna pisanja vročajo tudi v času sodnih počitnic, ne pa sprememb glede teka rokov med sodnimi počitnicami in po njihovem zaključku. Da procesni rok (npr. za pritožbo) začne teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je bilo predpisano tako v času pred uveljavitvijo ZS-M kot po njegovi uveljavitvi. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je fikcija vročitve nastopila v času sodnih počitnic (9.8.20022) in da je pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po izteku sodni počitnic (16.8.2022), je torej pravilna. Pritožnikovemu mnenju o neuporabnosti sodne prakse glede teka rokov (rok za dvig sodne pošiljke, procesni pritožbeni rok) torej ni mogoče pritrditi.

7. Spisovni podatki potrjujejo, da sodišče pravdnih strank ni izrecno opozarjalo na dejstvo, da procesni rok za pritožbo zoper sodbo, ki je bila vročena v času sodnih počitnic, začne teči prvi naslednji dan po zaključku sodnih počitnic. Glede na to, da v času vročanja veljavno določilo 83. čl. ZS táko pojasnilo predvideva, je treba presoditi, ali je odsotnost tega opozorila vplivala na pravni položaj tožnika oz. tožniku kratila pravico do pritožbe ali privedla do tožnikovega neenakopravnega obravnavanja.

8. Pritožbeno sodišče meni, da ne. Pravna ureditev, da procesni roki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, je ustaljena že od leta 1994, ko je bil uveden poseben način poslovanja sodišč v poletnem času. Ne gre torej za z ZS-M uvedeno novost, ampak v sodni praksi ustaljeno pravilo o začetku teka rokov po zaključku sodnih počitnic. Glede na to, da je bilo z ZS-M uveljavljeno vročanje sodnih pisanj v času sodnih počitnic (sprememba dotakratne ureditve), je bilo opozorilo o začetku teka procesnih rokov potrebno z namenom opozarjanja strank, da ti roki v času sodnih počitnic – kljub v času sodnih počitnic opravljeni vročitvi – do zaključka sodnih počitnic ne tečejo. Namen z ZS-M novo predpisanega opozorila – da bodo procesni roki začeli teči prvi naslednji dan po izteku poletnega poslovanja – torej ni bil v opozarjanju, kdaj bodo procesni roki začeli teči, ampak, da – kljub vročitvi – ti roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Kakršno koli predpisovanje opozorila, da bodo sodni roki po zaključku sodnih počitnic začeli teči, bi bilo nepotrebno, ker je z ZPP predpisan tek procesnih rokov običajna praksa, omejitev teka teh rokov v času sodnih počitnic pa izjema. Razen tega z uveljavitvijo ZS-M ni prišlo do take zakonske spremembe, ki bi terjala opozorilo, da bodo sodni roki po zaključku sodnih počitnic začeli teči. Sámo po sebi umevno je, in tudi ni posebej predpisano, da se procesni roki, ki so začeli teči pred začetkom sodnih počitnic, in bi se iztekli v času trajanja sodnih počitnic, iztečejo šele prvi dan po sodnih počitnicah.

9. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo ZS-M – ko vročanje v času sodnih počitnic ni bilo predvideno – je za primer, da je do vročitve v tem času prišlo, veljalo, da začne procesni rok teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic7. To kaže, da ZS-M glede začetka roka ni uvedel nobene spremembe, samó vročanje v času sodnih počitnic je uvedel kot pravilo, medtem ko je bilo v dotakratni praksi sicer mogoče kot izjema (npr. iztek roka za dvig sodne pošiljke v času sodnih počitnic, pomotoma odpravljena sodna pošiljka v času sodnih počitnic …).

10. Ker pooblaščenec tožeče stranke, kateremu je bila sodba vročena s fikcijo, pozna dolgoletno sodno prakso o teku procesnih rokov po izteku sodnih počitnic, tožnik z odsotnostjo opozorila ni bil prikrajšan pri uveljavljanju pravice do pravnega sredstva, niti v njegovi ustavni pravici do enakega varstva pred zakonom.

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

1 V času poletnega poslovanja procesni roki ne tečejo. Če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče polento poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju (drugi in četrti odstavek 83. čl. ZS). 2 Termin sodnih počitnic je v ZS-M nadomeščen s terminom „poletno poslovanje sodišč“. Kljub temu se v tem sklepu uporablja tudi v širši javnosti domač termin sodne počitnice, saj gre zgolj za poimenovanje obdobja, v katerem je predpisano drugačno poslovanje sodišč. Za kakšne omejitve poslovanja gre, so relevantna zakonska določila, ki način poslovanja predpisujejo. 3 Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99 - ZPP, 38/99, 28/00, 26/01 - PZ, 56/02 - ZJU, 67/02, 16/04 - ZZZDR-C, 73/04, 72/05, 49/06 - ZVPSBNO, 127/06, 67/07, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12, 63/13, 17/15, 23/17, 22/18, 16/19 - ZNP-1, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 80/20 - ZIUOOPE, 104/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE. 4 Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 661/2021 z dne 6.1.2022. 5 Odločba VSL I Ip 1739/2019 in odločbi VS RS II Ips 393/2010 in III Ips 80/2013. 6 Uradni list RS, št. 104/2020, objavljen 24.7.2020. 7 Odločba VSL I Ip 1739/2019.