Jedro

Tožena stranka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev oprla na podatke GURS. Gre za podatek o lastništvu stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine v izmeri 150 m² ter vrednosti te nepremičnine v višini 42.715,00 EUR, katerih lastnik je tožnik do celote. Med strankama upravnega spora ni sporna ne vrednost hiše ne ocenjena vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja, torej vrednosti, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožnikovo premoženje presega vrednost 13.780,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 986/2013 dne 3. 6. 2013 odločila, da se prošnja prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljena zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki so vezani na finančni položaj prosilca in njegove družine in ki se presojajo po določbah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, pa se v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre, v povezavi s 152. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

2. Tožena stranka je ugotovila, da je prosilec samska oseba, ki je do celote lastnik nepremičnine parc. št. *205/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo neto tlorisne površine, v izmeri 150 m², na naslovu …, kjer živi, kar je razvidno iz podatkov GURS. Vrednost predmetne nepremičnine je ocenjena v višini 42.715,00 EUR. Upoštevaje določbo 24. člena ZSVarPre, organ stanovanjske stavbe do vrednosti primernega stanovanja ni upošteval kot premoženje družine. V skladu z določilom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14-570/2004 in št. 11-345/2009), v zvezi z določilom drugega odstavka 24. člena ZSVarPre, znaša primerna velikost stanovanja za enega člana 60 m², kar pomeni, da je bilo treba kot premoženje prosilca šteti 90 m² predmetne nepremičnine. Vrednost m² stanovanjske stavbe znaša 284,77 EUR, vrednost presežka nad primernim stanovanjem pa 25.629,30 EUR, kar presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP v višini 13.780,00 EUR.

3. Ob navedeni ugotovitvi tožena stranka ni presojala vrednosti še ostalih nepremičnin, katerih lastnik je prosilec. Ker torej vrednost nepremičnine v lasti prosilca presega vrednost 13.780,00 EUR, prosilec ni upravičen do BPP. Ker presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, sodišče v nadaljevanju niti ni presojalo, ali izpolnjuje tudi finančni kriterij po določbi 14. člena in objektivni kriterij po določbi 24. člena ZBPP, ki morata biti izpolnjena kumulativno.

4. Tožnik oporeka odločitvi tožene stranke in pojasnjuje, da je njegovo ekonomsko socialno stanje in finančno stanje zelo slabo in sam vseh ovir ne more premagovati. Res ima premoženje in sicer v naravi stavbišče - kaščo 204/0, ki je nekoristna, hlev 205/1, ki je v slabem stanju in od njega tudi ni koristi, nekaj pa je njiv, vendar nima strojev za obdelovanje površin. Ima tudi gozd parc. št. 624/0, ki je izsekan, po oceni revirnega gozdarja za cca 20 let. Je brezposeln, ima zdravstvene težave, dobiva denarno socialno pomoč, zaprosil pa je tudi za izredno denarno pomoč, ki mu je bila odobrena. Občino Gornji grad je zaprosil za denarno enkratno pomoč. Ni mu treba plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja in RTV prispevka, električno energijo pa mu plačuje Škofijska Karitas Celje. Izvršbo ima na nepremičnini 205/2 hiša, 204/0 kašča, parc. št. 620/0 travnik, 621/0 sadovnjak. Poudarja, da je nelogično, da bi lahko na tak način preživel ali si pomagal in pravi, če to proda po koščkih, mu ne bo ostalo nič. Ugotavlja, da nujno rabi pravnega zastopnika za zaščito in zavarovanje človekovih pravic, saj sam nima dovolj znanja. Prosi za ugodno rešitev, smiselno predlaga odpravo izpodbijanega odločbe, v nasprotnem primeru pa se bo moral obrniti na varuha človekovih pravic in odvetniško zbornico.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Posebnega odgovora na tožbo ni poslala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

8. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s 152. členom ZUJF, se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč, torej so njegovi dohodki manjši od predpisanega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 9. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev oprla na podatke GURS. Gre za podatek o lastništvu nepremičnine parc. št. *205/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo neto tlorisne površine, v izmeri 150 m² ter vrednost te nepremičnine v višini 42.715,00 EUR, katerih lastnik je tožnik do celote. Med strankama upravnega spora ni sporna ne vrednost stanovanjske hiše, ne ocenjena vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja, torej vrednosti, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožnikovo premoženje presega vrednost 13.780,00 EUR. Glede na navedeno pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR.

10. Tožnik kot sporno izpostavlja svoje slabo finančno in socialno stanje, vendar ti tožbeni ugovori, v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem ki presega cenzus 13.780 EUR, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vlivati. Dodelitev BPP je namreč odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda zadeve za uspeh), zato sodišče ne more upoštevati prej navedenih tožnikovih ugovorov.

11. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.