15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1691/2003 z dne 5. 4. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. P 83/2001 z dne 20. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi glede obveznosti pritožnika (v pravdi toženca), da je tožniku dolžan plačati račun za njegove še neplačane storitve in stroške po dogovoru o izvajanju nalog pri izgradnji namakalnega sistema. Višje sodišče se je strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje in je zavrnilo pritožbo pritožnika kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 26. člena Ustave. Meni, da je tožnik nosilec javnih pooblastil, ki je pritožnika zastopal glede del v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema in je pritožnika oškodoval, ker ni ravnal v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja. Po navedbah pritožnika bi razpoložljiva denarna sredstva morala zadostovati za izvedbo investicije, še posebej zato, ker je že med tekom investicije prišlo do odločitve, da se ne zgradi zapornica, kar bi investicijo moralo celo poceniti. Pritožnik naj bi bil oškodovan, ker je tožnik izplačal gradbenemu podjetju tudi dela, ki niso bila izvedena, to škodo pa bi bilo treba ugotoviti in jo pobotati s terjatvijo tožnika do pritožnika.

B.

3.Ustavno sodišče glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali je z izpodbijano odločitvijo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Za utemeljitev ustavne pritožbe zato ne zadošča nestrinjanje pritožnika z dejanskimi ugotovitvami in z uporabo materialnega in procesnega prava s strani sodišč, kolikor ti očitki na področje človekovih pravic ne posegajo.

4.Pritožnik sicer uveljavlja kršitev pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave. Ta očitek bi bil lahko utemeljen le, če bi izpodbijani sodni odločbi temeljili na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika tega člena Ustave. Takega stališča pa v izpodbijanih sodbah ni.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

ž

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger