Jedro

Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika M.P. in ustavilo izvršilni postopek. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da imenovani v času vložitve predloga za izvršbo ni bil več družbenik izbrisane družbe, ker je svoj del družbe prodal. Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da je bilo s sklepom Višjega sodišča v Kopru, opr.št. II Cpg 86/2005-2 z dne 27.10.2005, v tej zadevi že pravnomočno razsojeno, tega pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Poleg tega se je pritožbeno sodišče v navedeni odločbi že opredelilo, da za aktivno legitimacijo dolžnika v smislu odgovornosti za obveznosti družbe zadostuje že dejstvo, da je bil kot družbenik ob izbrisu vpisan v sodnem registru. Morebiten prenos deleža v družbi, ki ni bil sproveden tudi v sodnem registru, bi lahko imel učinek le v notranjem razmerju med družbenikoma oziroma med starim in novim družbenikom, ne pa tudi navzven. 8. čl. Zakona o sodnem registru veže učinek sprememb podatkov na njihov vpis v sodni register, hkrati pa določa, da kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne morejo prizadeti škodljive posledice. Četudi je dolžnik iz družbe izstopil pred njenim izbrisom iz sodnega registra, je glede na to, da je ob izbrisu družbe v njem še vedno vpisan kot družbenik, odgovoren za dolgove družbe po njenem izbrisu, skladno določilu prej 394. čl. ZGD v zvezi s IV. odst. 27. čl. ZFPPod. Poleg tega pa ni nikjer določeno, da prejšnji družbenik ne bi mogel urediti vpisa sprememb v sodnem registru samostojno.

Dolžnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba upnika ni utemeljena.

V sklepu z dne 27.10.2005, opr.št. II Cpg 86/2005-2, je Višje sodišče v Kopru presojalo le pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje z dne 19.5.2003 o nadaljevanju prekinjenega postopka zoper pravna naslednika prvotnega dolžnika, družbe M. d.o.o. To povsem jasno izhaja iz njegove obrazložitve, kjer je navedeno, da v tej fazi postopka ni predmet odločitve vprašanje, ali je novi dolžnik dejansko aktivni družbenik, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe ali ne in da zadostuje dejstvo, da je kot družbenik vpisan v sodni register. Navedeno pomeni, da nima prav pritožnik v delu, ko trdi, da je bilo že pravnomočno odločeno o tem, ali je prvi dolžnik odgovoren za obveznosti izbrisane družbe.

Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. In pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Glede na to ni pomembno, da v obravnavanem primeru ni bila v sodnem registru sprovedena sprememba družbenikov prvotnega dolžnika, ob upoštevanju okoliščine, da je prvi dolžnik že 9.8.2000 prodal svoj poslovni delež v družbi. Tedaj je tudi prenehal njegov status družbenika v prvotnem dolžniku. Njegova odgovornost za obveznosti izbrisane družbe zato ni podana, saj 4. in 5. odst. 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) v tedaj veljavnem besedilu določata, da so le družbeniki tisti, ki odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.