Jedro

Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. odstavku izreka spremeni tako, da je tožnica dolžna plačati sodno takso za vloženo tožbo v višini 378,00 EUR v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 37,80 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožnica dolžna plačati sodno takso za vloženo tožbo v višini 378,00 EUR v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 94,50 EUR (1. odstavek izreka) in da prvi obrok zapade v plačilo petnajsti dan od vročitve tega sklepa, vsak naslednji pa istega dne naslednjega meseca (2. odstavek izreka).

Zoper 1. odstavek izreka sklepa se pravočasno pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišču prve stopnje predložila vso ustrezno dokumentacijo o svojem premoženjskem stanju, premoženjskem stanju obeh otrok in moža, je sodišče ni oprostilo plačila sodne takse, ampak ji je naložilo plačilo v štirih mesečnih obrokih po 94,50 EUR. Ker sta oba otroka redna študenta, za katera mesečni stroški znašajo najmanj po 350,00 EUR za vsakega in ker je mož samozaposlen in si lahko izplačuje mesečno le zajamčeno plačo, bi znesek 94,50 EUR mesečno za vso tožničino družino predstavljal preveliko finančno obremenitev. Iz tega razloga pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožnici dovoli plačevati sodno takso v desetih mesečnih obrokih.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št, 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, je pa sodišča prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008, 97/2010 in 63/2013) je, kot je ugotovilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 58/2014 dne 28. 7 2014 z veljavnostjo od 29. 7. 2014, v neskladju z ustavo in sicer 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Državnemu zboru je naložilo, da mora navedeno neskladje v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije odpraviti. Do odprave tega neskladja pa se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tožničinem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, vendar se tožnica zoper to odločitev ne pritožuje, ampak predlaga, da se ji dovoli plačilo sodne takse v desetih namesto v štirih obrokih. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odločitvi, da se tožnici dovoli obročno plačilo sodne takse, ni v zadostni meri upoštevalo njenih premoženjskih in socialnih razmer, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz 2. odstavka 11. člena ZST se po ustaljeni sodni praski (npr. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 513/2012 z dne 3. 7. 2013) sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001 in nadaljnji) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 in nadaljnji), to je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. To stališče sodne prakse pa je mogoče uporabiti le v primeru, če imajo nosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek oziroma imajo dohodek le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je potrebno presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Tožnica je v času vložitve tožbe dejansko prejemala denarno nadomestilo v mesečni višini 698,83 EUR, vendar je to nadomestilo prejemala le tri mesece in sicer od 1. 5. 2012 do 31. 7. 2014. Ob vložitvi tožbe povprečni mesečni dohodek na člana tožničine družine ni presegal dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pa ni upoštevalo dejstva, da je povprečni mesečni dohodek na člana tožničine družine znašal komaj 324,31 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa je bil v tem obdobju 538,40 EUR. Tako mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 5. alineo 353. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.