Jedro

Vrednost zapuščine ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju in je namenjena le odmeri sodnih taks.

Kaj bodo dediči storili s podedovanim premoženjem ni stvar dednega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sodi v zapuščino po pokojni ena delnica A, posamezni del št. 33 v stavbi št. 1754 k. o. X., denarna sredstva na klasičnem računu in na varčevalnem računu, ki ju je pokojna imela pri banki Ž., d. d., neizplačane pokojninske in invalidske dajatve pri ZPIZ; ter na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo za dediče zapustničinega brata A. V. do ½ zapuščine, zapustničino nečakinjo V. O. in zapustničina nečaka M. K. in S. K. pa vsakega do 1/6 zapuščine. Ker je S. K. svoj dedni delež odstopil v korist V. O., ta pa ga je sprejela, je odločilo, da podedujejo ½ zapuščine A. V., 1/3 zapuščine V. O., M. K. pa 1/6 zapuščine.

2. Laično pritožbo vlaga dedič M. K. Sodišču očita, da ker ni navedlo zneskov na klasičnem in varčevalnem računu, je nejasen 6. odstavek obrazložitve. Razumeti je, da je 100.000,00 EUR približna ovrednotena vrednost celotne zapuščine, na obravnavi pa je bil govor samo o ceni stanovanja. Sodišče ima za podlago pri vrednotenju stanovanja na novo ocenjeno vrednost pri GURS. Tudi v obrazložitvi niso navedeni zneski in skupen znesek zapuščine. V plačilnem nalogu sodišče ni navedlo dediča A. V. Tudi ni navedeno, da je sodišče pozvalo dediča A. V., da pošlje izjavo v zvezi s prodajo stanovanja pokojne, da bi dediči lahko začeli s postopkom prodaje. V. O. je predložila sodišču stroške računov za pogreb, vendar sodišče vseh ni sprejelo, dedinja pa trdi, da so poleg porabljenih sredstev M. V. nastali še dodatni stroški. Sodišče bi moralo ugotoviti natančno dejansko stanje dediščine in deležev dedičev. Ker je 30. 10. 2013 umrl tudi dedič S. K., naj sodišče presodi, ali se iz sklepa o dedovanju in iz sklepa o plačilu sodne takse ta dedič črta.

3. Sodediči na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Enotno stališče teorije (1) in sodne prakse (2) je, da vrednost zapuščine ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju in je namenjena le odmeri sodnih taks. Zakon o dedovanju (ZD) v 214. členu, ki določa vsebino sklepa o dedovanju, namreč ne predpisuje vrednosti zapuščine. Ocena vrednosti zapuščine je potrebna zaradi odmere taksne obveznosti dedičev po 25. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Skladno z drugim odstavkom navedenega zakonskega določila se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine. Ta se glede na četrti odstavek 25. člena ZST-1 ugotavlja po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi sodišče razpolaga, če pa je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci na stroške dedičev. V obravnavanem primeru za to ni bilo potrebe, saj sta, kot izhaja iz zapisnika z dne 16. 10. 2013, vrednost ocenila na naroku prisotna dediča V. O. in pritožnik. Pritožnik pravilno razume, da se ocenjena vrednost nanaša na celotno zapuščino.

6. Dediču A. V. je sodišče prve stopnje 7. 11. 2013 vročilo sklep o dedovanju skupaj z nalogom za plačilo takse, kar dokazuje povratnica, pripeta k list. št. 22 spisa. Zato ni relevantno, če na plačilnem nalogu, ki ga je prejel pritožnik, dedič A. V. ni bil naveden.

7. Kaj bodo dediči storili s podedovanim premoženjem ni stvar dednega postopka. Sodišče tako ni zagrešilo nobene napake, ko v obrazložitvi sklepa ni navedlo nič v zvezi s prodajo stanovanja. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti vpisati lastninsko pravico dedičev na podedovanem stanovanju in so neutemeljeni pritožbeni pomisleki, da dediči ne bodo mogli začeti s postopkom prodaje.

8. Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, ki in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zapisnik sta podpisala oba na naroku prisotna dediča in tudi s tem potrdila vsebino zapisnika. Iz nje pa ne izhaja, da bi V. O. priglasila stroške za pogreb zapustnice, ki bi se skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZD odšteli od vrednosti zapuščine. Sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki mu niso znana: ne more vedeti, kako se je financiral pogreb zapustnice, iz zapisnika pa ne izhaja, da bi dediči podali kakšne navedbe v tej smeri.

9. Ker je dedič S. K. umrl po dnevu izdaje sklepa o dedovanju, je materialnopravno pravilno, da je naveden kot dedič v sklepu o dedovanju. Zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). V sklepu o dedovanju je S. K. naveden kot zakoniti dedič pokojne M. V., saj je v trenutku njene smrti bil živ. Posledično je njegovo ime navedeno tudi v nalogu za plačilo sodne takse.

10. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Gl. dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 161 in 162. (2) Prim. npr. sklepe VSL I Cp 887/2012, VSL II Cp 3517/2011, VSL I Cp 2376/2013, VSL I Cp 213/2013, VSL I Cp 321/2013.