Jedro

Glede na citirane splošne pogoje pomeni novo vrednost uničenih premičnin njihova nabavna vrednost, kar pa je cena, ki je potrebna za nabavo nove premičnine, torej cena z DDV.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne, pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, da izrek poslej v celoti glasi: „I. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati tožeči stranki znesek 21.629,06 EUR zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.8.2016 dalje do plačila.

II. V presežku se zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 70,34%. O višini bo sodišče izdalo sklep po pravnomočnosti te sodbe.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki znesek 223,87 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) odškodnino v znesku 18.086,55 EUR (I. točka izreka), v presežku je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in ugotovilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 58%, o višini katerih pa bo sodišče izdalo sklep po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožujeta pravdni stranki.

3. Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da tožnik ni imel dveh trodelnih alu lestev in da zvezi s tem ni zaslišalo predlaganih prič, zlasti njegove žene. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da je zmotno priznalo le stroške popravila traktorske kosilnice v vrednosti 1.259,95 EUR, ob tem pa spregledalo, da je to le vrednost dela in da je cena rezervnih delov preko 2.000,00 EUR. Ker bi celotno popravilo preseglo polovico vrednosti kosilnice, bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati stroške nakupa nove kosilnice. S pritožbo tako zahteva še znesek 3.542,51 EUR za nakup nove kosilnice. Nadalje pritožba sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 339. člena ZPP s tem, ko je zavrnilo dokaz s pridobitvijo mnenja izvedenca strojne stroke, kot tudi dokaz z zaslišanjem s strani tožnika predlaganih prič. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške.

4. Toženka se prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da so bile premičnine v pomožnem objektu zavarovane na dejansko vrednost, pri čemer se sklicuje na določilo 8. člena Splošnih pogojev za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov hiš (PG-dom-01, v nadaljevanju splošni pogoji). Nadalje graja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zaračunalo DDV, čeprav tožnik ni predložil računov. Premičnine tudi niso bile specificirane in ustrezno prijavljene. Ker je bila z vmesno sodbo ugotovljena odgovornost zavarovalnega zastopnika je podlaga za izplačilo polica za zavarovanje poklicne odgovornosti zastopnika in ne polica paketnega zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš DOM. Nadalje se zavzema za pritegnitev izvedenca stroje stroke, ki bi opravil pravilen obračun amortizacije, tehnične ter ekonomske zastarelosti. Opozarja, da sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo zmanjšanja priznane nove vrednosti premičnin za vrednost ostankov. Poudarja, da kovinski predmeti, kot so ročno orodje, žage in drugi predmeti v železni kaseti, ne zgorijo in se ne stopijo. V kolikor bi obstajali, kot to zatrjuje tožnik, bi bili vidni na fotografijah. Iz fotografij izhaja, da so bili poškodovani traktor, traktorska kosilnica, cepilec za drva, motorna žaga, ročno vrtno orodje in večja količina drv. Nadalje pritožba opozarja, da je cenilec poudaril, da je večina premičnin, ki jih je tožnik naštel, spadala med profesionalna orodja. Vso orodje, za katerega je cenilec izjavil na sodišču, da ga ni videl pri popisu, je tožnik zatrjeval, da je v železni kaseti. Popolnoma neobičajno je, da bi železna kaseta zgorela in bi se vso orodje v njej uničilo. Kljub temu, da je toženka tožnika pozivala k predložitvi računov za nakup novega orodja, le-teh ni predložil, ker jih ni shranjeval. Tožnik tako ni izkazal, da je kupil nove premičnine in posledično tudi ni upravičen do plačila DDV. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožnik je odgovoril na pritožbo toženke in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

Toženka na pritožbo tožnika ni odgovorila.

6. Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženke ni utemeljena.

7. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

O pritožbi toženke:

8. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je posebnost obravnavanega primera v tem, da ob nastanku škodnega dogodka cenilec toženke ni popisal vseh poškodovanih predmetov, ker je imel v uvidu, da je zavarovalna vsota za premičnine, uničene v požaru, le 2.500,00 EUR. Tako je očitek toženke, da bi moral toženec v skladu s temeljnim pravilom materialnega bremena dokazati nastalo škodo tako, da bi v skladu z 82. členom splošnih pogojev obvestil toženko in organ za notranje zadeve o uničenih in poškodovanih stvareh, neutemeljen. Od povprečno skrbnega oškodovanca ni mogoče pričakovati, da bo v trenutku požara oziroma nemudoma po njem poskušal zavarovati vse dokaze glede višje vrednosti škode, kot jo je ob požaru toženka priznavala. Tožnik je obvestil policijo, ki je tudi prišla na kraj dogodka, obvestil je tudi toženko, ki je poslala cenilca, a v dani situaciji, ko iz zavarovalne police ni izhajalo višje kritje za premičnine, so vsi pozvani ravnali v mejah le-te.

9. Tožnik kot tudi sodišče prve stopnje je zato pri ugotavljanju, katere premičnine so bile uničene v požaru, izhajalo iz navedb tožnika, cenilca, fotografij policije in navedb toženke. Sodišče prve stopnje je v točkah 14. - 16. obrazložitve podrobno pojasnilo, katere premičnine je štelo za uničene v požaru in kolikšna je bila njihova vrednost. Tožnik je izdelal podroben seznam vseh uničenih stvari, odgovoril na očitek toženke, da je na seznamu veliko profesionalnega orodja in pridobil ponudbe, za ugotovitev vrednosti uničenih premičnin. Toženka pa ni uspela dokazati utemeljenosti svojih pavšalnih ugovorov glede vrste in obsega uničenih premičnin. V kolikor bi toženka že od vsega začetka (torej od sklenitve zavarovanja s tožnikom) poslovala korektno, bi sklenila zavarovanje glede na zahteve tožnika in tako ob nastanku zavarovalnega primera izpolnila svojo nalogo tako, da bi ocenila vse poškodovane predmete. Glede na to je neutemeljen pritožben očitek, da so bili poškodovani v požaru le traktor, traktorska kosilnica, cepilec za drva, motorna žaga, ročno vrtno orodje in večja količina drv.

10. Toženka nadalje še očita, da kovinsko orodje, ki ga ni na fotografiji, ni moglo biti poškodovano, ker kovinski predmeti ne gorijo in se ne stopijo. Prav tako ni moglo biti poškodovano orodje v železni kaseti. Kot izhaja iz trditev tožnika na l. št. 49 in iz priloge B14, popisa škode, ki ga je predložila v odgovoru na tožbo toženka, je toženka kot poškodovani del pri popisu škode po požaru navedla tudi železno kaseto. Iz tega izhaja, da je bila očitno kovinska kaseta poškodovana in v posledici tega tudi orodje, ki je bilo shranjeno v njej. Tožnik je v zvezi z navedenim očitkom, ki ga je podala toženka v vlogi z dne 16. 11. 2017 že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, toženki pojasnil, da se kovina pri visoki temperaturi ukrivi, plastični deli orodja (držala) pa stopijo (vloga z dne 4. 12. 2017). Toženka njegovih navedb ni substancirano grajala oziroma prerekala, zaradi česar ne more uspešno grajati tega sedaj v pritožbi.

11. Glede pritožbenega očitka, da toženka ne ve, po katerih zavarovalnih pogojih bi obračunala škodo in da ni mogoče obračunati škode na novo vrednosti, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da iz odločitve tukajšnjega sodišča I Cp 448/2018 z dne 10.7.2018, izhaja, da je bil med tožnikom in toženko (preko zavarovalnega zastopnika) sprejet poseben dogovor o višini zavarovalnega kritja za premičnine v pomožnem gradbenem prostoru. Čeprav določilo splošnih pogojev res omejuje višino zavarovalne vsote (15. točka tretjega odstavka 9. člena), je bilo odločeno, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati poseben dogovor med zavarovalnim zastopnikom in tožnikom, to je, da so premičnine v pomožnem gradbenem objektu, kjer je prišlo do požara, zavarovane v celoti, torej do zavarovalne vsote 60.000,00 EUR. Stanovanjska zgradba in premičnine v njej so zavarovane na novo vrednost, vendar največ do višine zavarovalne vsote na prvi riziko, ki za zgradbe znaša 350.000,00 EUR in za premičnine 60.000,00 EUR. Iz tega nadalje izhaja, da je temelj odškodninske odgovornosti sicer res napačno ravnanje zavarovalnega zastopnika, v posledici česar toženka odgovarja po polici za zavarovanje poklicne odgovornosti toženke, vendar pa se višina odškodnine določa po posebnem dogovoru med tožnikom in zavarovalnim zastopnikom ter splošnimi pogoji za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov hiš (PG-dom-01). Glede na to, da je bil sklenjen torej poseben dogovor, da so premičnine zavarovane na novo vrednost, je nadalje neutemeljen tudi očitek toženke, da tožnik ni navedel starosti poškodovanih oziroma uničenih premičnin in da sodišče prve stopnje ni angažiralo izvedenca strojne stroke, ki bi obračunal amortizacijo, tehnično in ekonomsko zastarelost. Navedeni obračun bi bil potreben v primeru iz druge točke tretjega odstavka 69. člena splošnih pogojev, ko gre za zavarovanje na dejansko vrednost. Pri zavarovanju na novo vrednost pa tak izračun ni potreben, ker se vzame nabavna cena nove stvari povišana za morebitne odvisne stroške (druga točka drugega odstavka 69. člena splošnih pogojev).

12. Glede na citirane splošne pogoje pomeni novo vrednost uničenih premičnin njihova nabavna vrednost, kar pa je cena, ki je potrebna za nabavo nove premičnine, torej cena z DDV, ker je, kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, tožnik kot kupec zavezan za plačilo DDV ob nakupu posameznih izdelkov. Cena z DDV je namreč tista škoda, ki je tožniku nastala in v kolikor je zavarovanje na novo vrednost, je potrebno všteti v to vrednost tudi DDV, ker se le-tako tožniku povrne vsa škoda (škoda na novo vrednost), ki jo je v škodnem dogodku utrpel. 13. Toženka neutemeljeno očita tožniku tudi, da je kupoval novo orodje, ob tem pa ni shranil nobenega računa in ji ga tudi ni nikoli predložil. Kot izhaja iz splošnih pogojev se cena zavarovanih stvari določi po cenah v kraju, kjer so zavarovane stvari (prvi odstavek 69. člena splošnih pogojev). Tožnik je predložil ponudbe za nabavo uničenih premičnin, kar po splošni pogojih zadostuje. Računu, s katerimi pa je tožnik kupoval orodje po požaru, pa niso dokaz, katere premičnine so bile v požaru uničene in kolikšna je njihova cena. Tožnik je namreč lahko kupil povsem drugo ali drugačno orodje, od tistega poškodovanega v požaru.

14. Glede na navedeno se izkaže pritožba toženke za neutemeljeno, v posledici česar jo je bilo potrebno zavrniti.

O pritožbi tožnika:

15. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza s pritegnitvijo izvedenca strojne stroke in zaslišanje s strani tožnika predlaganih prič, je neutemeljen. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožnik predlagal zaslišanje priče D. B. v zvezi z nakupom traktorja v letu 2015, priče M. K. in tožnikove žene pa v zvezi s starostjo premičnin ob požaru, ki naj ne bi bila več kot 5 let. Z izvedencem pa je tožnik želel dokazovati višino škode. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje dokazovanje z izvedencem ni bilo potrebno, ker je bilo višino škode mogoče ugotoviti na podlagi seznama uničenih premičnin in pridobljenih ponudbo s strani tožnika, upoštevaje že prej citirana določila splošnih pogojev. Ker starost posameznih premičnin ni bila bistvena, saj je bilo ugotovljeno, da velja poseben dogovor med tožnikom in zavarovalnim zastopnikom o zavarovanju premičnin na novo vrednost, tudi zaslišanje predlaganih prič ni bilo potrebno.

16. Tožnik šele sedaj v pritožbi prvič navaja, da bi z zaslišanjem njegove žene dokazoval obstoj dveh alu lestev1. V zvezi s tem tožnik zaslišanja žene pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagal.2 Sodišče druge stopnje povzema zadostne razloge sodišča prve stopnje, ki tožniku ni verjelo, da je imel dve alu lestvi iz razlogov, ker bi naj obe lestvi služili istemu namenu, iz fotografij pa je razvidna le ena lestev. Hkrati je neobičajno, da bi imel tožnik dve lestvi z dolžino od 4,27 m do 10,43m, ki se v povprečnem gospodinjstvu načeloma ne uporabljajo. Tožnik kakšnega drugega dokaza v zvezi z obstojem dveh alu lestev ni predložil, zaslišanja žene, kot je bilo že pojasnjeno, pa v tej smeri ni predlagal. 17. Pritožba tožnika je utemeljena glede traktorske kosilnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nova vrednost traktorske kosilnice 4.802,46 EUR in da stroški njenega popravila znašajo 1.259,95 EUR. Sklicujoč se na drugi odstavek 70. člena splošnih pogojev, ki določa, da se škoda pri poškodovanih stvareh obračuna po stroških popravila in materiala, da pa se šteje stvar za uničeno, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za ostanke, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da znašajo stroški popravila le 1.259,95 EUR. Kot pravilno navaja tožnik, navedeni znesek predstavlja le plačilo za delo in ne tudi za material, ki je potreben za popravilo. Kot izhaja iz predložene ponudbe je vrednost določenih delov kosilnice v znesku 2.085,00 EUR. Ob ponudbi je pojasnjeno, da to ne zajema še nadaljnje štiri ure dela, v katerih bi pridobili cene za nadaljnjih 400 pozicij, ki so potrebne zamenjave. Čeprav za preostanek rezervnih delov cene niso navedene, je pa nedvomno iz ponudbe razvidno, da je potrebna še menjava precejšnjega dela kosilnice, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da bi stroški popravila sporne kosilnice dosegli (če ne presegli) vrednost stvari, zmanjšane za vrednost ostankov. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da je tožnik upravičen do plačila škode za novo vrednost kosilnice v celotnem vtoževanem znesku.

18. V posledici tega je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in priznati tožniku škodo še v znesku 3.542,51 EUR3, tako da je v celoti upravičen do odškodnine v skupnem znesku 21.629,06 EUR4. Sodišče druge stopnje je zato spremenilo izpodbijano sodbo (peta alineje 358. člena ZPP).

O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje:

19. V posledici spremembe odločitve o glavni stvari, je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka, ki se naložijo v plačilo stranki glede na uspeh v postopku. Tožnik je vtoževal znesek 30.719,81 EUR, uspel pa je z zneskom 21.629,06 EUR, tako da znaša njegov uspeh v postopku pred sodiščem prve stopnje 70,41%. O višini stroškov bo sodišče prve stopnje izdalo sklep po pravnomočnosti te sodbe (četrti odstavek 163. člena ZPP).

O stroški postopka s pritožbo:

20. Tožnik je s pritožbo zahteval izplačilo še dodatnih 3.792,50 EUR, uspel pa je z 3.542,51 EUR. Tako njegov pritožbeni uspeh znaša 93,41%, toženkin uspeh pa 6,59%.

21. Ker je tožnik s pritožbo delno uspel, ima skladno z določbo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi 165. členom ZPP tudi pravico do delnega povračila stroškov pritožbenega postopka. Kot potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) je sodišče druge stopnje tožniku priznalo stroške njegovega pooblaščenca skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), upoštevaje pritožbeno sporno vrednost 3.792,50 EUR, in sicer: 375 točk (Tar. št. 21/1 Odvetniške Tarife, v nadaljevanju OT), 2% za materialne stroške, skupaj 382,5 točk, kar znaša upoštevaje vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR, 229,50 EUR. Skupaj z 22% DDV znašajo stroški tožnika 279,99 EUR, upoštevaje njegov pritožben uspeh je upravičen do povrnitve stroškov v znesku 261,54 EUR. Sodišče druge stopnje tožniku ni priznalo stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).

22. Toženki je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku priznalo stroške sodne takse v znesku 567,00 EUR, ni pa ji priznalo materialnih stroškov, ker jih ni ne specificirala, ne zanje predložila nobenih dokazil. Upoštevaje njen uspeh je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 37,67 EUR.

23. Po medsebojnem pobotanju je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 223,87 EUR, skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo pričele teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe (313. člen ZPP).

1 Sodišče prve stopnje mu je namreč priznalo le eno alu lestev. 2 Kot je bilo pojasnjeno, je predlagal tožnik zaslišanje žene 15. v zvezi s starostjo premičnin ob požaru, ki naj ne bi bila več kot 5 let. 3 Kar predstavlja razliko med 4.802,46 EUR in 1.259,95 EUR. 4 Sodišče prve stopnje je tožniku že priznalo odškodnino v znesku 18.086,55 EUR, sodišče druge stopnje pa je k tako odmerjeni odškodnini dodalo še škodo nastalo na kosilnici v znesku 3.542,51 EUR, skupaj 21.629,06 EUR.