Jedro

Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa, kot v konkretnem primeru, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. S citirano prvostopenjsko odločbo je Center za socialno delo (CSD) Ruše odločil, da z veljavnostjo te odločbe preneha veljati odločba CSD št. 1233-4/2016-6 z dne 29. 3. 2016 (1. točka izreka); da je A.A. oproščen plačila storitve institucionalnega varstva v višini 145,84 EUR od 1. 4. 2017 (2. točka izreka); da glede na oprostitev iz 2. točke izreka te odločbe prispevek A.A.znaša 444,24 EUR (3. točka izreka); da se oprostitev iz 2. točke izreka te odločbe spremeni ob vsakokratni uskladitvi dohodkov upravičenca iz 2. točke izreka tako, da mu tudi po uskladitvi dohodkov ostane zagotovljen znesek v višini meje socialne varnosti, ki znaša 10 % njegovega dohodka, vendar na manj kot 0,3 osnovnega zneska minimalnega dohodka (4. točka izreka). S 5. točko izreka je bilo odločeno, da je B.B. oproščena plačila storitve za upravičenca iz 2. točke izreka v višini 0,00 EUR in da glede na oprostitev iz 5. točke izreka te odločbe znaša njen prispevek 145,84 EUR (6. točka izreka). S 7. točko je bilo odločeno, da se oprostitev iz 2. in 5. točke izreka uskladi ob vsakokratni uskladitvi cene storitev tako, da se poveča za višino uskladitve in se za razliko poveča prispevek zavezancev iz 2. in 5. točke izreka te odločbe v razmerju njihovih plačilnih sposobnosti, vendar pa prispevek posameznega zavezanca ne sme preseči njegove plačilne sposobnosti. Z 8. točko izreka je bilo odločeno, da se oprostitev iz 2. točke izreka uskladi ob vsakokratni uskladitvi cene storitve tako, da se poveča za višino uskladitve in se za razliko poveča prispevek zavezancev iz 2. točke izreka te odločbe v razmerju prispevkov iz navedenih točk. V 9. točki izreka je organ prve stopnje navedel, da v primeru, da upravičenec ni dolžan plačati svoje storitve za celotni mesec, se prispevki upravičenca zavezancev in občine določijo v sorazmerju med dejansko vrednostjo storitve in vrednostjo storitve, če bi se le-ta izvajala celoten mesec. V točki 10 izreka odločbe je navedeno, da je odločba izvršljiva z dnem odpreme vlagateljici in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. S točko 11 izreka odločbe je bilo odločeno, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka.

2. Zoper navedeno odločbe je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa drugostopenjski upravni organ, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kljub urgenci, ki naj bi jo po navedbah tožeče stranke prejel dne 23. 10. 2017, do dneva vložitve tožbe še ni odločil. 3. Tožeča stranka je zato na naslovno sodišče vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, s katero sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo CSD Ruše odpravi ter samo odloči o stvari tako, da pri odmeri prispevka tožeče stranke pri plačilu storitvi institucionalnega varstva za upravičenca A.A. upošteva vse dejanske prihodke in odhodke tožeče stranke in njenega partnerja ter upošteva premoženjsko stanje upravičenca ter dolžnost tožeče stranke za plačevanje. Postavlja tudi podredni zahtevek, da sodišče v skladu z določbo 69. člena ZUS-1 tožbi ugodi in toženi stranki naloži, da v določenem roku odloči o pritožbi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o tej zadevi.

5. Iz tožbe in njenih prilog je razvidno, da tožeča stranka v predmetnem upravnem sporu s tožbo izpodbija odločbo CSD Ruše v zvezi s plačilom storitev institucionalnega varstva. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Določba 38. člena ZUPJS določa, da o pritožbi zoper odločbo CSD odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da o sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. 6. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa, kot v konkretnem primeru, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

7. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, se je sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi in hkrati odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva v odločanje odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču.