Jedro

Telesnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi pri delu, ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri satisfakcije za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da morata toženi stranki nerazdelno plačati tožeči stranki znesek 1.653.600,00 SIT (namesto prisojenega zneska 1.853.600,00 SIT) in pravdne stroške v znesku 129.787,00 SIT (namesto prisojenih 172.907,00 SIT).

V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženima strankama stroške pritožbenega postopka v znesku 23.800,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati 1.853.600,00 SIT in pravdne stroške v znesku 172.907,00 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v 15 dneh. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino (oz. zavarovalnino) v zvezi s škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi poškodbe pri delu.

Toženi stranki se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožujeta proti navedeni sodbi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju toženih strank je znesek prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo nekoliko previsok v vseh odškodninskih postavkah, razen za strah. Glede na dolžino in stopnjo telesnih bolečin in s tem povezanimi nevšečnostmi, bi bila primerna satisfakcija 500.000,00 SIT in ne 600.000,00 SIT, kot je razsodilo prvo sodišče. Tožnikovo zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo tako dolgotrajno, da bi lahko govorili o začasnem zmanjšanju. Sodišče je v satisfakcijo nepravilno vključilo tudi bodoče telesne bolečine. Tožnik je sam izpovedal, da je po poškodbi fizično delal pri svoji hiši in je tako mogoče ugotoviti, da nima nobenih posledic oz. dela ne opravlja s povečanimi napori in s tem v zvezi tudi ne trpi duševnih bolečin. Primerna odškodnina iz tega naslova bi zato znašala 400.000,00 SIT. Toženi stranki soglašata z izvedencem, da je pri tožniku podana skaženost, vendar menita, da bi bila primerna satisfakcija za duševne bolečine s tem v zvezi, 350.000,00 SIT. Pritožnici predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek nad zneskom 1.403.600,00 SIT. V pravočasni dopolnitvi pritožbe,pritožnici izpodbijata tudi stroškovno odločbo, ker sodišče ni upoštevalo njunih stroškov, ki so bili pravočasno priglašeni.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo primerno satisfakcijo za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi skaženosti. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin ter obsega nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem. Znesek 600.000,00 SIT predstavlja primerno satisfakcijo za ugotovljene telesne bolečine. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ugotovilo, da je tožnikov poškodovani sredinec za 3,5 cm krajši, amputacijski krn pa je šiljasto oblikovan. Poleg tega je vidna brazgotina, ki sega od zgornje strani krna proti dlani. Duševne bolečine, ki jih s tem v zvezi trpi tožeča stranka, tudi po stališču pritožbenega sodišča opravičujejo satisfakcijo v znesku 400.000,00 SIT.

Toženi stranki utemeljeno opozarjata v pritožbi, da je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku previsoko satisfakcijo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti. Sodišče je pri odmeri satisfakcije zmotno upoštevalo bolečine, ki jih ima tožeča stranka pri delu, saj so bile te že upoštevane pri satisfakciji za telesne bolečine. Glede na sicer pravilno ugotovljen obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe in duševne bolečine, ki iz tega izvirajo, znaša po presoji pritožbenega sodišča (upoštevaje 200. člen ZOR) primerna satisfakcija za duševne bolečine 500.000,00 SIT. Ker je tak sodišče prve stopnje, v zvezi s pravilno ugotovljenim dejanskim stanjem, deloma zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku.

Tožena stranka se tudi utemeljeno pritožuje glede odmere pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravdnih stroškov tožene stranke v zvezi z izvedenino in sodno takso, ki so bili priglašeni na naroku za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče je odločalo o pravdnih stroških pred sodiščem prve stopnje na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP. Pri tem je upoštevalo uspeh v pravdi (62:38 v korist tožeče stranke), že pravilno odmerjene stroške tožeče stranke ter stroške tožene stranke v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Pravdni stroški tožeče stranke znašajo tako 247.250,00 SIT, stroški tožene stranke pa 61.463,00 SIT. Ob upoštevanju uspeha v pravdi in pobotanju stroškovnih zahtevkov, znaša tako stroškovna terjatev tožeče stranke 129.787,00 SIT. Tožena stranka je po načelu uspeha upravičena tudi do plačila sodne takse za pritožbo, glede pritožbene vrednosti 200.000,00 SIT.