Jedro

Za izterjavo plačilnega naloga je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti.

Izrek

I. Revizija zoper sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne.

II. Pritožba zoper sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS v 1. točki izreka zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 9. 2004, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi dolga iz sredstev dolžnika na njegovih računih iz naslova neplačane denarne kazni in stroškov postopka Davčnega urada Ptuj z dne 6. 4. 2004. S slednjim je bilo na podlagi 256. člena Zakona o prekrških – ZP in 42. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP odločeno, da se iz naslova neplačane denarni kazni tožniku opravi prisilna izterjava dolžnega zneska denarne kazni po plačilnem nalogu z dne 22. 6. 2003, ki je postal izvršljiv dne 1. 7. 2003 in znaša 16.000,00 SIT (denarna kazen 15.000,00 SIT, stroški izterjave 1.000,00 SIT). V 2. toči izreka je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks, razen za tožbo.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke.

3. Tožnik v laični reviziji in pritožbi navaja, da se ne strinja s sodbo in sklepom sodišča prve stopnje. Trdi, da ga 22. 6. 2003 policisti niso ustavili ter da ni prejel plačilnega naloga. Meni, da bi moralo biti v pravnem pouku odločbe tožene stranke navedeno, da je treba plačati sodno takso za tožbo.

4. Tožena stranka na revizijo in pritožbo ni odgovorila.

5. Revizija in pritožba nista utemeljeni.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper 1. točko izreka sodbe in sklepa šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. Pritožba zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa pa je ostala pritožba, ker izpolnjuje pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1 (drugi odstavek 82. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru se je gibal tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera (nanj je revizijsko sodišče vezano in glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 tudi ni pristojno za presojo njegove pravilnosti) izhaja, da je tožnik odklonil podpis prejema plačilnega naloga ter da mu je bil plačilni nalog izročen skupaj z dokumenti na kraju prekrška.

9. V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo zoper tožnika, ker zapadle denarne kazni za prekršek po pravnomočnem in izvršljivem plačilnem nalogu ni plačal v predpisanem roku. Za izterjavo omenjenega plačilnega naloga je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava je bila (glede na podatke upravnih spisov) pravilno uvedena z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine, torej tudi izvršilni naslov (plačilni nalog za izrečeno denarno kazen zaradi prekrška) z navedbo, kdaj je nastopila njegova izvršljivost. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. Ker ni sporno, da je plačilni nalog, ki se v obravnavanem postopku izvršuje, opremljen s potrdilom o izvršljivosti policijske postaje, ki je nalog izdala, po presoji Vrhovnega sodišča revizijski ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

11. Po 4. členu Zakona o sodnih taksah – ZST taksna obveznost za tožbo nastane takrat, ko se tožba vloži. Sklep o oprostitvi plačila taks pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. V obravnavanem primeru je tožnik vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti za tožbo, torej prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan plačati sodno takso za tožbo, pravilna in zakonita.

12. Na drugačno odločitev pritožbeni ugovor, da bi moralo biti v pravnem pouku odločbe tožene stranke navedeno, da je treba za tožbo plačati sodno takso oziroma skupaj s tožbo uveljavljati oprostitev plačila sodnih taks, ne more vplivati. Niti Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP niti ZST niti kateri drug zakon namreč take vsebine pravnega pouka upravnega akta ne določa. Stranke morajo za svoje pravice v sodnih postopkih najprej poskrbeti same, kar pomeni, da morajo, če tožbo vložijo same, poznati svoje pravice in obveznosti ter roke za njihovo uveljavljanje.