Jedro

Od obresti, odmerjenih v postopku inšpekcijskega nadzora na podlagi določbe 95. člena ZDavP-2, se po izrecni določbi tretjega odstavka 96. člena ZDavP-2 davčnemu zavezancu obračunajo tudi zamudne obresti od zapadlosti dolga naprej.

Sestavine sklepa o davčni izvršbi določa zakon, ki pa ne določa, da bi moral sklep vsebovati tudi analitične izračune za vsak znesek zamudnih obresti posebej, ki se terjajo od davčnega dolžnika.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom št. DT 4934-65080/2023-1 z dne 10. 5. 2023 je Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Ptuj (v nadaljevanju: FURS oziroma davčni organ), zoper dolžnika (tožnika v tem upravnem sporu) dovolila davčno izvršbo dolgovanega zneska obveznosti - glavnice v višini 58.288,89 EUR, zamudnih obresti v višini 100,78 EUR in stroškov sklepa v višini 10,00 EUR - kar znaša na dan izdaje sklepa skupaj 58.399,67 EUR (1. točka izreka). Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računih pri bankah A., d.d. in B., d.d., ter denarnih sredstev, ki so predmet zavarovanja po začasnem sklepu za zavarovanje št. 0610-9758/2022-44 z dne 28. 3. 2023, in so bila na tej podlagi že zadržana. Prilivi na računih navedenih bank oziroma hranilnic se prenesejo na račun dolžnika pri A., d.d. ki je naveden v sklepu, kjer se opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po tem sklepu (2. točka izreka). Rubež sredstev ne zajema prejemkov, ki so po 159. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) izvzeti iz davčne izvršbe (3. točka izreka). A., d.d. na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolga od glavnic, stroškov postopka ter zamudnih obresti v zneskih, ki so navedeni v tabeli na podlagi sklepa o davčni izvršbi ter odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru št. DT 0610-9758/2022-46 z dne 31. 3. 2023 kot izvršilnih naslovov (4. točka izreka). A., d.d. je dolžna druge izvajalce plačilnega prometa obvestiti, ko denarna sredstva na računu zadoščajo za poplačilo dolga po sklepu o izvršbi (5. točka izreka). Banki oziroma hranilnici je prepovedano izplačati denarna sredstva dolžniku, temu pa je s temi sredstvi do poplačila dolga prepovedano razpolaganje (6. točka izreka). Stroške davčne izvršbe je dolžan plačati dolžnik (7. točka izreka), pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa (8. točka izreka).

2.V obrazložitvi sklepa FURS pojasnjuje, da je zoper dolžnika na podlagi 143. člena ZDavP-2 začela postopek davčne izvršbe, ker ta v predpisanem roku, kot izhaja to iz knjigovodskih evidenc davčnega organa, ni poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku sklepa.

3.Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. DT-499-29-280/2023 z dne 8. 11. 2023 kot neutemeljeno zavrnilo.

4.V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je davčni organ na prvi stopnji dne 25. 5. 2023 izdal sklep št. DT 4934-65080/2023-6, s katerim je popravil datum odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru št. DT 0610-9758/2022-46, ki je kot izvršilni naslov naveden pod zaporednimi številkami od 2 do 20 v tabeli iz točke 4 izreka izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, tako da se ta sedaj pravilno glasi 29. 3. 2023. Zoper sklep o popravi pomote je dolžnik vložil pritožbo, ki je predmet ločenega postopka.

5.Kot ugotavlja ministrstvo, je v izpodbijanem sklepu naveden pravilen datum izvršljivosti odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki predstavlja izvršilni naslov, navedena je tudi pravilna višina posameznih glavnic davčnega dolga ter zamudnih obresti, odmerjenih in naloženih v plačilo v navedeni odločbi o davčnem inšpekcijskem nadzoru in tudi pravilna višina zamudnih obresti od obrestovanih glavnic, prav tako pa tudi pravilna višina zamudnih obresti, ki so tekle od zamudnih obresti, odmerjenih in naloženih v plačilo v odločbi o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Napačna navedba datuma izdaje izvršilnega naslova pa ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi pa ima tudi vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2.

6.Glede pritožbenega očitka, da pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preveriti, ker organ na prvi stopnji sklepu o davčni izvršbi ni priložil izvršilnih naslovov, ministrstvo pojasnjuje, da je bila odločba o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023 tožniku pravilno vročena preko njegovega pooblaščenca dne 31. 3. 2023, zaradi česar se tožnik ne more sklicevati na to, da mu obveznosti, ki se terjajo od njega po navedenem izvršilnem naslovu, niso bile znane. Da dolžnik svoje obveznosti po odločbi o davčnem inšpekcijskem nadzoru dobro pozna, je po ugotovitvi ministrstva razvidno tudi iz same pritožbe, kjer je obveznosti iz te odločbe citiral. Pravilnost višine terjanih glavnic in zamudnih obresti po odločbi z dne 29. 3. 2023 je tožnik zlahka preveril. Nobena zakonska določba pa tudi ne določa, da bi moral davčni organ hkrati s sklepom o davčni izvršbi davčnemu dolžniku vročiti tudi izvršilne naslove.

7.Glede ugovora pritožnika, da se z izpodbijanim sklepom od njega neupravičeno terjajo zamudne obresti od zamudnih obresti, ki jih dolguje po odločbi o inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023, pa ministrstvo pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 96. člena ZDavP-2 obresti, zaračunane na podlagi 95. in 104. člena, drugega odstavka 87. člena ter četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 od zapadlosti dolga naprej obračunajo po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena, ki določa, da se od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, plačajo zamudne obresti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri. V izreku odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023 so bile pritožniku v plačilo naložene zamudne obresti po 95. členu ZDavP-2, od katerih se zato skladno s četrtim odstavkom 96. člena ZDavP-2 od dneva, ki sledi dnevu njihove zapadlosti v plačilo, do dneva plačila obračunavajo zamudne obresti, kot je to določeno v prvem odstavku 96. člena ZDavP-2. Obračun zamudnih obresti, ki jih je pritožnik dolžan plačati od obrestovanih glavnic in v tem primeru tudi od zamudnih obresti po 95. členu ZDavP-2 pa je tudi pravilen in skladen s 96. členom ZDavP-2. Obračun teh zamudnih obresti je preverljiv (npr. z informativnim izračunom zamudnih obresti, ki so dostopne na internetni strani FURS). Zato pritožnikov ugovor, da ne more preveriti, ali se od njega terja pravilna višina zamudnih obresti, po mnenju ministrstva ni utemeljen. Pritožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na določbo 375. člena Obligacijskega zakona, saj je pravna podlaga za izterjavo zamudnih obresti od zamudnih obresti določena v četrtem odstavku v povezavi s prvim odstavkom 96. člena ZDavP-2, ki je v tem primeru lex specialis.

8.Glede ugovora, da je tožnik zoper odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023 vložil pritožbo, o kateri drugostopni organ do dneva izdaje izpodbijanega sklepa še ni odločil in da je zato izpodbijani sklep o davčni izvršbi izdan preuranjeno, pa ministrstvo pojasnjuje, da pritožba zoper navedeno odločbo ne zadrži izvršitve. V predzadnjem odstavku točke 1 izreka navedene odločbe pa je bilo tudi navedeno, da je obveznosti po tej odločbi treba plačati v roku 30 dni od njene vročitve. Ker je bila odločba pritožniku po podatkih spisa pravilno vročena dne 31. 3. 2023, to pomeni, da je rok za plačilo obveznosti potekel dne dne 3. 5. 2023 in da je odločba postala izvršljiva dne 4. 5. 2023. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da so bile obveznosti po tej odločbi na dan izdaje izpodbijanega sklepa plačane, tega pa ne zatrjuje niti pritožnik. Izpodbijani sklep zato ni bil izdan preuranjeno.

9.S pritožbo zoper sklep o izvršbi tudi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, zaradi česar pritožnik ne more uspeti z ugovori, s katerimi uveljavlja razloge, zaradi katerih meni, da je njegova pritožba zoper odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023 utemeljena.

Tožbene navedbe

10.Zoper sklep o davčni izvršbi je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je odločbo z dne 29. 3. 2023, ki predstavlja izvršilni naslov, prejel dne 31. 3. 2023, kar pomeni, da je petnajstdnevni pritožbeni rok potekel dne 15. 4. 2023. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo.

11.Kot navaja tožnik, je v izpodbijanem sklepu napačno naveden datum izdaje izvršilnega naslova, napačno pa je naveden tudi datum izvršljivosti odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Izvršljivost odločbe namreč nastopi s pretekom roka, ki je določen v odločbi - v obravnavanem primeru s pretekom roka 30 dni od prejema odločbe, ki se je iztekel dne 1. 5. 2023. Ker se zamudne obresti lahko obračunajo šele od dne 1. 5. 2023 dalje, je obračun obresti v izpodbijanem sklepu napačen.

12.V izpodbijanem sklepu po mnenju tožnika ne gre, kot trdi to drugostopenjski organ, za pisno pomoto. V izreku sklepa je napačno naveden datum odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru ter datum izvršljivosti odločbe in tudi obračun obresti.

13.V tožbi tožnik opozarja še, da je že v pritožbi ministrstvo opozoril, da davčne odločbe ni mogoče preizkusiti, saj sklepu niso priloženi izvršilni naslovi, na katere se sklep nanaša, zaradi česar ni mogoče preveriti višine terjane glavnice. Davčni organ pa odločbi tudi ni priložil obračuna obresti, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in zoper njega argumentirano ugovarjati. Z izdajo sklepa o začasnem zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti št. 0610-9758/2022-44 je toženka posegla v finančna sredstva tožnika in mu onemogočila poslovanje s transakcijskim računom že z 28. 3. 2023 oziroma z 29. 3. 2023, torej je še pred izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 29. 3. 2023.

14.Tožnik glede na obrazloženo sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep o davčni izvršbi odpravi. Podredno pa predlaga, da sodišče po odpravi izpodbijanega sklepa zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe v odgovoru na tožbo

15.V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri stališču, navedenem v obrazložitvah upravnih aktov, in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja, da je datum izvršljivosti iz izvršilnega naslova v izpodbijanem sklepu naveden pravilno. V odločbi o inšpekcijskem nadzoru je bilo namreč določeno, da je tožnik dolžan obveznosti plačati v roku 30 dni po njeni vročitvi. Zadnji dan roka za izpolnitev je tako potekel dne 30. 4. 2023, torej v nedeljo. Naslednja dva dni, to je ponedeljek in torek, dne 1. 5. 2023 in dne 2. 5. 2023, pa sta bila državna praznika, kar pomeni, da na vse tri navedene dni davčni organ ni delal. Skladno z drugim odstavkom 45. člena z ZDavP-2 se v primeru, če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali drugi dan, ko se pri organu ne dela, rok za izpolnitev obveznosti izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju določeno drugače. To pomeni, da je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti po odločbi z dne 29. 3. 2023 tekel še prvi naslednji delovni dan, to je dne 3. 5. 2023, kar pomeni, da je postala odločba izvršljiva dne 4. 5. 2023, kot je to pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi ter tudi v sklepu o popravi pomote.

16.Datumu izvršljivosti navedene odločbe ustreza tudi obračun zamudnih obresti od neplačanih obveznosti, ki so bile tožniku v plačilo naložene v odločbi z dne 29. 3. 2023. Te so bile obračunane od dne 4. 5. 2023 in ne že od dne 1. 5. 2023 dalje, kot to v tožbi napačno trdi tožnik.

17.Glede ostalega toženka ponavlja razloge za odločitev iz obrazložitve odločbe ministrstva.

Nadaljnje navedbe tožnika v upravnem sporu

18.V prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 3. 2024 tožnik nasprotuje toženki, da je mogoče pravilnost obračuna zamudnih obresti preveriti preko aplikacije informativnega izračuna zamudnih obresti, ki se nahaja na internetni strani FURS. Kot navaja, namreč noben predpis ne določa, da mora zavezanec sam preverjati preko internetne strani podatke, ki so predmet odločbe. Ker gre za aplikacijo FURS, tudi ni razloga, da teh obračunov FURS ne bi mogla priložiti odločbi in se v njeni obrazložitvi tudi opredeliti do izračunov. Kot navaja, mora terjatve do tožnika izkazati toženka, ki je dolžna obrazložiti vsa dejstva, ki so podlaga za izdajo odmerne odločbe.

Odločitev brez glavne obravnave

19.Sodišče je v predmetni zadevi v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da tožnik dolgovane davčne obveznosti, naložene v plačilo z odločbo FURS št. DT 0610-9758/2022-46 z dne 29. 3. 2023, ki mu je bila vročena dne 31. 3. 2023, v predpisanem roku ni poravnal), med strankama ni bilo sporno. V zadevi je bilo za odločitev ključno le vprašanje pravilne razlage in uporabe predpisov, ki urejajo postopek davčne izvršbe v primeru neplačanih davčnih obveznosti.

Sodna presoja

K točki I izreka:

20.Tožba ni utemeljena.

21.Predmet sodne presoje je sklep št. DT 4934-65080/2023-1 z dne 10. 5. 2023, s katerim je FURS zoper tožnika zaradi neplačanega zneska obveznosti iz naslova DDV ter zamudnih obresti začela postopek davčne izvršbe na denarna sredstva, ki jih ima tožnik na bančnih računih, in ki so tudi predmet zavarovanja po sklepu št. 0610-9758/2022-44 z dne 28. 3. 2023.

22.Tožnik v tožbi davčni izvršbi nasprotuje, ker meni, da so v izreku sklepa, s katerim je bil začet izvršilni postopek, napake (napačno je naveden datum izdaje izvršilnega naslova ter datum njegove izvršljivosti), sklep pa tudi nima vseh potrebnih sestavin (izračuna zamudnih obresti, priložen pa mu tudi ni izvršilni naslov), zaradi česar ga po mnenju tožnika ni mogoče preizkusiti.

23.Davčni organ začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova. Poleg izvršilnih naslovov, ki so našteti v 145. členu ZDavP-2, je izvršilni naslov tudi odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Zakon našteva obvezne sestavine izreka sklepa o davčni izvršbi (151. člen ZDavP-2) in določa, da je zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, ki pa ne zadrži začete davčne izvršbe, s pritožbo pa tudi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (prvi, tretji in sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2).

24.Izvršilni naslov predstavlja v obravnavani zadevi odločba FURS št. DT 0610-9758/2022-46, s katero je bil tožniku kot davčnemu zavezancu v postopku davčnega nadzora zaradi ugotovljenih nepravilnosti za obdobje od 1. 1. 2022 do 30. 11. 2022 odmerjen DDV s pripadajočimi obresti. V odločbi mu je bilo naloženo, da mora neplačane obveznosti plačati v roku 30 dni od vročitve odločbe, sicer mu bodo po preteku navedenega roka zaračunane zamudne obresti, začet pa bo tudi postopek davčne izvršbe (točka I izreka). Da tožnik obveznosti, ki so navedene v izvršilnem naslovu, ni poravnal, med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da je bila odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, izdana dne 29. 3. 2023.

25.Na očitek, da je v izreku izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi naveden napačen datum izdaje odločbe št. DT 0610-9758/2022-46 (namesto datuma 29. 3. 2023 je naveden datum 31. 3. 2023), je tožniku odgovorilo že ministrstvo v pritožbenem postopku, ko je v obrazložitvi odločbe pojasnilo, da je pri zapisu datuma izdaje izvršilnega naslova v izreku sklepa prišlo do napake v zapisu številke dneva, ki pa je bila kasneje na podlagi določbe 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) odpravljena s sklepom št. DT 4934-65080/2023-6 z dne 25. 5. 2023 o popravi pomote. Zoper navedeni sklep je imel tožnik na voljo samostojno pravno varstvo, ki ga je tudi izkoristil. Napaka pri zapisu dneva izdaje izvršilnega naslova, ki je bila s tem odpravljena, takona pravilnost in zakonitost odločitve o začetku postopka davčne izvršbe ni imela vpliva.

26.Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da v izreku izpodbijanega sklepa ni pravilno naveden datum nastopa izvršljivosti odločbe št. DT 0610-9758/2022-46 z dne 29. 3. 2023, ki predstavlja po 3. točki 151. člena ZDavP-2 eno od obveznih sestavin izreka sklepa o davčni izvršbi. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku odločba št. DT 0610-9758/2022-46 z dne 29. 3. 2023, s katero mu je bila v plačilo naložena davčna obveznost s pripadajočimi obrestmi, vročena dne 31. 3. 2023. Ker je bila zadnji dan tridesetdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti¹ po navedeni odločbi nedelja (dne 30. 4. 2023), ko se pri davčnem organu ne dela, davčni organ pa tudi ni delal naslednja dva dni - to je dne 1. 5. 2023 ter dne 2. 5. 2023, ki sta bila praznika² - je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti po navedeni odločbi tudi po ugotovitvi sodišča potekel šele v sredo, dne 3. 5. 2023, to je s pretekom prvega naslednjega delovnika, kot določa to drugi odstavek 45. člena ZDavP-2³ . Navedeno pomeni, da je odločba št. DT 0610-9758/2022-46 postala izvršljiva šele s 4. 5. 2023, torej z dnem, ki je kot datum nastopa izvršljivosti odločbe, ki se izvršuje, pravilno naveden v izreku izpodbijanega sklepa. Tožnik zato nima prav, ko v tožbi navaja, da je odločba postala izvršljiva že 1. 5. 2023, torej tridesetega dne po njeni vročitvi, in da so zato v sklepu o davčni izvršbi zamudne obresti izračunane nepravilno. Ker je bil tožnik s plačilom obveznosti v zamudi šele s 4. 5. 2023, so mu bile od tega dne dalje z izpodbijanim sklepom tudi pravilno obračunane zamudne obresti.

27.Navedene obresti so mu bile obračunane tako od posameznih zneskov glavnic (neplačanega DDV) kot tudi od pripadajočih obresti, ki so mu bile v postopku davčnega nadzora s sklepom št. DT 0610-9758/2022-46 odmerjene in naložene v plačilo od navedenih glavnic na podlagi 95. člena ZDavP-2. Od obresti, odmerjenih na podlagi navedene določbe v postopku inšpekcijskega nadzora, pa se po izrecni določbi tretjega odstavka 96. člena ZDavP-2 davčnemu zavezancu obračunajo tudi zamudne obresti od zapadlosti dolga naprej, in sicer po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena.

28.Tožnik tudi nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep o davčni izvršbi nezakonit, ker ne vsebuje obračuna zamudnih obresti in ker mu ni priložen izvršilni naslov, torej odločba FURS št. DT 0610-9758/2022-46 z dne 29. 3. 2023. Izrek izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebuje po ugotovitvi sodišča vse sestavine, ki so v 151. členu ZDavP-2 določene kot obvezne. Ena od obveznih sestavin izreka je tudi navedba izvršilnega naslova, ki pa je v izreku izpodbijanega sklepa naveden (odločba št. 0610-9758/2022-46). V tabeli sklepa o davčni izvršbi je pri zaporednih številkah od 2 do 20 naveden izvršilni naslov z datumom njegove izvršljivosti (4. 5. 2023), navedeni pa so tudi zneski glavnice ter obresti. Za izvršilni naslov pa zakon ne določa, da mora biti sklepu o davčni izvršbi tudi priložen. Odločba, ki predstavlja v obravnavani zadevi izvršilni naslov, je bila tožniku vročena že v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem je bila izdana, in sicer dne 31. 3. 2023, kar med strankama ni sporno. Z obveznostjo po navedeni odločbi, ki se prisilno izvršuje v postopku davčnega nadzora, je bil torej tožnik seznanjen in je zoper navedeno odločbo, kot sam zatrjuje, tudi vložil pritožbo, ki pa že po samem zakonu ne zadrži prisilne izvršitve z odločbo naložene obveznosti. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker mu ni bil priložen izvršilni naslov in da izpodbijanega sklepa iz tega razloga tudi ni mogoče preizkusiti oziroma preveriti višine terjane glavnice. Pravno (tudi sodno) varstvo zoper odmerno odločbo, izdano v inšpekcijskem postopku, je bilo tožniku zagotovljeno v ločenem postopku, katerega tek pa ne ovira postopka davčne izvršbe⁴ , v katerem davčni zavezanec tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na izdani izvršilni naslov (npr. ugovorov v zvezi s pravilnostjo izračunane višine obveznosti po odmerni odločbi)⁵ . Te ugovore lahko tožnik uveljavlja le v ločenem postopku, v katerem lahko izpodbija izdani izvršilni naslov.

29.Po ustaljeni sodni praksi⁶ pa obvezne sestavine sklepa o davčni izvršbi tudi ne predstavlja izračun zamudnih obresti. Sestavine sklepa o davčni izvršbi določa zakon, ki pa ne določa, da bi moral sklep vsebovati tudi analitične izračune za vsak znesek zamudnih obresti posebej, ki se terjajo od davčnega dolžnika. Takemu prikazu terjatev in obveznosti je namreč namenjena knjigovodska evidenca, ki jo davčni organ vodi po 63. členu Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju: ZFU) in ki jo ima možnost (tudi v delu, ki se nanaša na izračun zamudnih obresti) zaradi navedbe konkretnih ugovorov na podlagi 82. člena ZUP⁷ vselej pregledati tudi davčni zavezanec.⁸ Sklep o davčni izvršbi pa zgolj zato, ker ne vsebuje konkretnih izračunov zamudnih obresti, ni neobrazložen oziroma nezakonit.

30.Nezakonit pa tudi ni zaradi predhodnega zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti z začasnim sklepom št. 0610-9758/2022-44, ki ga je FURS izdala dne 28. 3. 2023 v posebnem postopku na podlagi 111. člena ZDavP-2⁹ , v katerem je bilo tožniku, kolikor se z izdajo sklepa ni strinjal, zagotovljeno pravno varstvo.

31.Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

32.Odločitev o zahtevku tožnika za povrnitev priglašenih stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Rok 30 dni za izpolnitev obveznosti je zakonski rok, ki ga določa ZDavP-2 v 66. členu, po katerem mora biti davek, izračunan v odmerni odločbi, plačan v 30 dneh od vročitve odločbe, če ni z ZDavP-2 za posamezno vrsto davkov ali zakonom o obdavčenju drugače določeno.

2Prvi in drugi maj sta po 4. alineji prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določena kot praznika.

3Po drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 se rok za izpolnitev obveznosti v primeru, če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni z ZDavP-2 ali z zakonom o obdavčenju določeno drugače.

4Pritožba, vložena zoper odmerno odločbo (tudi odmerno odločbo, izdano po zaključku davčnega inšpekcijskega nadzora po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2), po izrecni določbi prvega odstavka 87. člena ZDavP-2 ne zadrži njene izvršitve.

5V postopku pritožbe ter posledično tudi v postopku upravnega spora zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2).

6Tako Upravno sodišče RS v sodbah I U 1379/2012 z dne 18. 12. 2012, I U 1354/2014 z dne 17. 2. 2015, IV U 5/2017-10 z dne 17. 1. 2019, IV U 213/2019-18 z dne 17. 5. 2022 in IV U 80/2020-19 z dne 14. 11. 2023.

7Po 82. členu ZUP imajo stranke pravico pregledati in na svoj stroške tudi pridobiti dokumente zadeve.

8Glej sodbo Upravnega sodišča RS IV U 80/2020-19 z dne 14. 11. 2023.

9Davčni organ lahko po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 še pred izdajo odmerne odločbe zavaruje izpolnitev davčne obveznosti, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 95, 96, 151

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.