Jedro

Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni ugodil prošnji tožnika za nadaljevanje in končanje študija na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Radiološka tehnologija. V obrazložitvi ugotavlja, da se je tožnik prvič vpisal v 1. letnik študijskega programa Radiologija v študijskem letu 2006/2007. V naslednjem študijskem letu 2007/2008 je isti letnik ponavljal in v letu 2008/2009 opravljal manjkajoče študijske obveznosti kot oseba brez statusa študenta po 239. členu Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut). Skladno z 48. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS-D) tudi študentje, ki so osebe brez statusa, ne bi mogli ob naknadni izpolnitvi s študijskim programom določenih obveznosti, preiti iz prejšnjega v nov študijski program. S postopnim uvajanjem novih študijskih programov se prejšnji ne izvajajo več, kar predstavlja oviro študentom, ki v rednih ali izrednih izpitnih rokih tekočega študijskega leta niso pravočasno opravili predpisanih obveznosti in s tem izpolnili pogojev za napredovanje v višji letnik. Pojasnjuje, da se je visokošolski strokovni študijski program Radiološka tehnologija I. stopnje začel izvajati v letu 2008/2009. V ukinjenem študijskem programu Radiologije je mnogim manj uspešnim študentom ostalo še nekaj neopravljenih študijskih obveznosti, zato je bilo na pobudo Katedre za radiološko tehnologijo in članov oddelka za radiološko tehnologijo sprejeto načelno stališče, da se tem študentom v prvem letu izvajanja novega študijskega programa izjemoma in le za obdobje enega študijskega leta organizira možnost opravljanja preostalih obveznosti na novem visokošolskem strokovnem študijskem programu Radiološka tehnologija I. stopnje. Izpostavlja, da so bili študentje izrecno opozorjeni, da velja prehodna ureditev le za obdobje enega študijskega leta in da je bila podana možnost vključevanja v izobraževalni proces tudi študentom brez statusa, ki niso mogli nadaljevati študija po predhodnem in ne nadaljevati študija po novem programu. Med te upravičene študente je bil vključen tudi tožnik, ki pa tudi v tem obdobju ni izpolnil oziroma opravil vseh razpisanih manjkajočih obveznosti po novem visokošolskem strokovnem študijskim programom Radiološka tehnologija I. stopnje, da bi s tem zadostil pogojem za napredovanje v višji (to je drugi) letnik. Nadalje pa tudi ne more opravljati preostalih obveznosti po starem programu Radiologija, saj je bil s študijskim letom 2008/2009 ta ukinjen.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 21. 10. 2013 pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil in izpodbijano odločbo potrdil. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 48. člena ZViS-D in izpostavlja, da glede na to določbo tudi študentje, ki so osebe brez statusa, ne bi mogli ob naknadni izpolnitvi s študijskim programom določenih obveznosti, preiti iz prejšnjega v novi študijski program brez opravila diferencialnih obveznosti po določbi Meril o prehodih. S postopnim uvajanjem novih študijskih programov se prejšnji ne izvajajo več, kar predstavlja oviro študentom, ki v rednih ali izrednih izpitnih rokih tekočega študijskega leta niso pravočasno opravili predpisanih obveznosti in s tem izpolnili pogojev za napredovanje v višji letnik. Poudarja, da je dejstvo ukinitve izvajanja študijskega programa krito v določbah ZViS, da lahko študentje preidejo v novi program po merilih za prehode. V danem primeru, ker je bil tožnik vpisan v 1. letnik, takih meril ne bi bilo mogoče uporabiti, pač pa bi lahko kandidiral (po izteku prehodnega leta) za vpis v novem študijskem programu tudi s podano prošnjo za priznavanje posameznih že opravljenih vsebin. Tretji odstavek 48. člena ZViS-D pa je pogojen z določbami 181. in nadaljnjih členov Statuta, ki določajo, da se prenehanje študentovega izobraževanja v prvo vpisanem in nadaljevanje v novem študijskem programu šteje za prehod med programoma, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v skladu z merili, ki jih določi Svet RS za visoko šolstvo, obenem pa se mu lahko s študijskim programom določi dodatne obveznosti (v smislu diferencialnega programa). Ključni sta še določbi 186. in 187. člena Statuta, ki opredeljujeta pristojnost Senata fakultete, da odloči o prošnji študenta o nadaljevanju študija ob drugem študijskem programu. Procesna predpostavka pa je, da študent prošnjo sploh vloži. Izpostavlja tudi, da tožnik v svoji vlogi ne navaja nobenih razlogov in okoliščin (ali celo izjemnih okoliščin v smislu določila 153. člena Statuta), kar bi opravičevalo obravnavo njegove vloge v posebnem oziru, ki bi mu onemogočile oziroma podaljšale dokončanje vseh študijskih obveznosti za 1. letnik vpisanega študija Radiologije.

3. Tožnik je tožbo vložil zaradi molka drugostopenjskega organa ter jo po izdaji pritožbene odločbe razširil tudi na pritožbeno odločbo in poudaril, da v celoti vztraja pri tožbi. V tožbi navaja, da tako Statut v prvem odstavku 147. člena kot Pravilnik o preverjanju znanja Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani v prvem odstavku 34. člena jasno določata, da lahko študent v primeru neuspešnega prvega opravljanja izpita le-tega ponavlja vsaj 4-krat. Iz tega je razvidno, da mora vsak študent imeti vsaj 5-krat možnost pristopiti na posamezen izpit. Poleg tega pa Statut v prvem odstavku 148. člena in Pravilnik v prvem odstavku 35. člena določata, da lahko na prošnjo študenta Komisija dovoli študentu šesto opravljanje izpita. Kot je razvidno iz podatkov o tožniku (elektronski indeks), tožnik še nobene manjkajoče obveznosti ni opravljal več kot 3-krat. Sklicuje se tudi na 156. člen Statuta, ki določa, da lahko študent, ki prekine študij za manj kot dve leti, le-tega nadaljuje in ga dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu. Poudarja, da študija ni prekinil za več kot dve leti. Meni, da je prvostopenjski organ zmotno uporabil tudi določbo 48. člena ZViS-D ter določbe 181., 186. in 187. člena Statuta. Organu očita tudi kršitev pravil postopka po 4. točki prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je odločitev sprejel na podlagi 46. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Zdravstvene fakultete z dne 5. 11. 2009 in sklepa Senata Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani o Pogojih in postopkih podaljšanja absolventskega staža, izjemnem napredovanju v višji letnik, izjemnem ponavljanju letnika, ponavljanju letnika in mirovanju statusa študenta, za študente, ki so vpisani v študijskem letu 2009/2010 z dne 22. 2. 2010, ki so bil sprejeti šele po tem, ko je tožnik že vložil njegovo vlogo z dne 28. 9. 2009 ter tako za tožnika ne morejo veljati. Prepričan je tudi, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložena, ne vsebuje niti pravno relevantnih predpisov, niti pravno relevantnih dejstev, niti razumnih in na podlagi veljavnih predpisov sprejetih argumentov. Sodišču predlaga, da zaradi večletnega molka toženke v zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije, in sicer, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožniku odobri opravljanje obveznosti za 1. letnik na visokošolskem strokovnem študijskem programu I. stopnje Radiološka tehnologija. Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Predlaga tudi, da mu je toženka dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V pripravljalni vlogi z dne 4. 11. 2013 tožnik še izpostavlja, da iz datuma, ki se nahaja v glavi odločbe drugostopenjskega organa, izhaja, da je bila le-ta izdana 21. 10. 2013, kar je v nerazumljivem nasprotju z datumom, ki se navaja v njenem uvodu, kjer je navedeno, da naj bi omenjeni organ odločal že 16. 4. 2011. Drugostopenjska odločba tako dejansko predstavlja le odgovor na tožbo in kot taka ni relevantna v konkretnem postopku. Njena obrazložitev se niti ne nanaša na predmet zadeve. Sklicuje se na tožbene navedbe, ki jih dodatno pojasnjuje. Poudarja, da mu je za izpolnitev pogojev za vpis ob podaji vloge dne 28. 9. 2009, ki jo toženka vztrajno zavrača, za 2. letnik dejansko manjkala le 1/5 izpita (kolokvij) oziroma delni izpit iz predmeta Diagnostične interventne metode I. 5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in ugovarja sporu polne jurisdikcije, saj bi bila podredno eventualno mogoča le kasacija izpodbijanega upravnega akta iz razloga smotrnosti in ekonomičnosti postopka.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o zavrnitvi prošnje tožnika za nadaljevanje in končanje študija na visokošolskem strokovnem študijskem programu I. stopnje Radiološka tehnologija.

8. Sodišče ugotavlja, da je bila prvostopenjska izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča III U 58/2010 z dne 18. 11. 2010, s katero je sodišče ugodilo tožbi tožnika in odpravilo sklep Komisije za študijske zadeve Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani z dne 26. 10. 2009 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Sodišče je v navedeni sodbi navedlo, da gre pri odločitvi o (ne)dovolitvi opravljanja obveznosti za prvi letnik brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem. Zoper takšno odločitev pa ima tožnik sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 71. člena ZViS. Ker pa iz sklepa z dne 26. 10. 2009 izhaja, da organ za svojo odločitev ni navedel nobene pravne podlage in tudi ne pravno relevantnega dejanskega stanja zadeve in razlogov, ki so takšno odločitev narekovali, teh pomanjkljivosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

9. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik prvič vpisal v 1. letnik študijskega programa Radiologija v študijskem letu 2006/2007 ter da je v naslednjem študijskem letu 2007/2008 isti letnik ponavljal, v letu 2008/2009 pa opravljal manjkajoče študijske obveznosti kot oseba brez statusa študenta. Navedeno med strankama ni sporno. To pomeni, da se je tožnik prvič vpisal v študijski program Radiologija še pred uvedbo študijskih programov po ZViS-D (bolonjski študijski program). Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani visokošolski strokovni študijski program Radiološka tehnologija I. stopnje kot prvega, v skladu s strateškimi in temeljnimi cilji bolonjskega procesa, začela izvajati že v letu 2008/2009 ter da je za študente, ki so začeli študij še po starem študijskem programu Radiologija, v prvem letu izvajanja novega študijskega programa izjemoma in za obdobje enega študijskega leta (v letu 2008/2009), organizirala možnost opravljanja preostalih obveznosti na novem visokošolskem strokovnem študijskem programu Radiološka tehnologija I. stopnje. Navedeno med strankama ni sporno, saj tožnik tem navedbam v izpodbijani odločbi ne ugovarja.

10. Po določbi prvega odstavka 48. člena ZViS-D visokošolski zavodi uvajajo študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje po tem zakonu postopoma, najpozneje pa v študijskem letu 2009/2010. Ob uvedbi študijskih programov po tem zakonu razpis za vpis v dosedanje študijske programe ni več mogoč. Po določbi drugega odstavka te določbe se študenti, ki se vpišejo v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/2016. Tretji odstavek te določbe pa določa, da študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.

11. Po presoji sodišča sta organa obeh stopenj citirano prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Pri tem sodišče poudarja, da je v obravnavanem primeru bistveno, da se je sistem študija spremenil. V študijskem letu 2008/2009 je bil namreč v skladu z bolonjskim procesom oblikovan nov visokošolski strokovni študijski program Radiološka tehnologija I. stopnje, s čimer je bil ukinjen študijski program Radiologija, na katerega se je vpisal tožnik. Po citirani prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo. Po določbi 48. člena ZViS-D pa visokošolski zavodi niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil. 12. Ker tožnik nesporno vseh študijskih obveznosti za 1. letnik ni opravil niti v študijskem letu 2008/2009, toženka ob upoštevanju relevantne določbe 48. člena ZViS-D z izpodbijano odločbo utemeljeno ni ugodila njegovi prošnji. Pri čemer ni pomembno, da mu je po njegovih navedbah v pripravljalni vlogi za izpolnitev pogojev za vpis v drugi letnik ob podaji prošnje z dne 28. 9. 2009 manjkala le 1/5 izpita.

13. V zvezi s sklicevanjem tožnika na pravico, da mora imeti vsak študent možnost vsaj 5-krat pristopiti na posamezen izpit, pa sodišče odgovarja, kot že pojasnjeno, da se je v obravnavanem primeru spremenil program študija in v takšnem primeru je prehodno obdobje določeno z določbo 48. člena ZViS-D, ki pa jo je, kot že povedano, organ uporabil pravilno. Enako velja za tožbeno sklicevanje na 156. člen Statuta, po katerem lahko študent, ki prekine študij za manj kot dve leti, le-tega nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu. Tako tožnik organu neutemeljeno očita napačno uporabo 48. člena ZViS-D in določb 181., 186. in 187. člena Statuta.

14. Neutemeljeno pa tožnik organu očita tudi kršitev pravil postopka. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba obrazložena v zadostni meri ter da so v njej navedeni vsi relevantni razlogi, ki so narekovali sprejeto odločitev. Po presoji sodišča pa ni utemeljen niti ugovor, da organ svoje odločitve ne bi smel sprejeti na podlagi Pravil o organiziranosti in delovanju Zdravstvene fakultete z dne 5. 11. 2009 in sklepa Senata Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani o pogojih in postopkih podaljšanja absolventskega staža, izjemnem napredovanju v višji letnik, izjemnem ponavljanju letnika, ponavljanju letnika in mirovanju statusa študenta za študente, ki so vpisani v študijskem letu 2009/2010 z dne 22. 2. 2010. Organ je namreč pravilno uporabil predpise, ki so veljali v času njegovega odločanja.

15. Ker je organ ravnal v skladu s prehodno določbo 48. člena ZViS-D, po presoji sodišča tožniku ni poseženo v ustavno pravico do izobrazbe (57. člen Ustave RS).

16. Po vsem povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

17. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.