Jedro

Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel že v času sodnih počitnic (15. 7. 2015), rok za pritožbo zoper sklep o stroških, ki jo je tožena stranka vložila dne 16. 7. 2015, ni bil zamujen. V času sodnih počitnic rok za vložitev pritožbe ne teče (83. člen ZS). Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo in je zato podana kršitev 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 1. odstavka 343. člena ZPP, saj je neupoštevanje obdobja sodnih počitnic pri štetju roka za vložitev pritožbe vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 11. 8. 2015 razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 6. 2015.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. XII Ps 1246/2014 z dne 24. 6. 2015 sklenilo, da je tožena stranka dolžna za tožnika povrniti stroške postopka v višini 707,03 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper omenjeni sklep je tožena stranka dne 16. 7. 2015 vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je zoper sodbo opr. št. XII Ps 1246/2014 z dne 12. 5. 2015, na katero se opira tudi izpodbijani sklep o stroških postopka, dne 1. 7. 2015 vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej je predlagala, da se tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne oziroma podredno, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Glede na to, da tožena stranka vztraja, da je tožbeni zahtevek tožnika za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen oziroma podredno, da je dejansko stanje v smeri priznanja pravice do invalidske pokojnine ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa zmotno uporabljeno tudi materialno pravo, nasprotuje tudi odločitvi sodišča, da mora tožniku povrniti stroške postopka. V kolikor bo namreč pritožbi tožene stranke ugodeno in bo postopek glede priznanja pravice do invalidske pokojnine končan v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, tožena stranka ne bo dolžna nositi stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sklep spremeni tako, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Ker je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. XII Ps 1246/2014 z dne 11. 8. 2015 pritožbo kot prepozno vloženo zavrglo, je tožena stranka tudi zoper omenjeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da naj bi se pritožbeni rok za vložitev pritožbe, ki je pričel teči 1. 7. 2015, tožena stranka pa je pritožbo neposredno na sodišče vložila dne 16. 7. 2015, že iztekel in da naj bi bila pritožba prepozna. Po mnenju tožene stranke pa takšna odločitev ni pravilna. V času sodnih počitnic, to je od 15. 7. 2009 do 15. 8. 2009, procesni roki ne tečejo. Določba 83. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/1994 in nasl.) določa, da opravljajo sodišča naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih primerih, kamor pa konkretna zadeva ne spada. Nadalje iz navedene določbe izhaja, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru je rok za vložitev pritožbe začel teči 1. 7. 2015 in je tekel do vključno 14. 7. 2015, ter se je nato zaradi sodnih počitnic iztekel šele 17. 8. 2015 (16. 8. 2015 je bila nedelja). Pritožba tožene stranke je bila tako upoštevajoč določbo 83. člena ZS in sodno prakso, ki jo s tem v zvezi navaja tožena stranka, pravočasna.

4. Pritožba tožene stranke zoper sklep o zavrženju pritožbe opr. št.XII Ps 1246/2014 z dne 11. 8. 2015 je utemeljena. Ni pa utemeljena pritožba, vložena zoper sklep o plačilu stroškov postopka opr. št. XII Ps 1246/2014 z dne 24. 6. 2015. 5. Med strankama ni sporno, da je rok za vložitev tožbe zoper sklep o plačilu stroškov začel teči 1. 7. 2015 ter se je iztekel 15. 7. 2015. Tožena stranka pa je pritožbo zoper omenjeni sklep vložila dne 16. 7. 2015, neposredno na sodišču. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka zamudila zakonsko določeni 15 dnevni rok za vložitev pritožbe.

6. Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel že v času sodnih počitnic (15. 7. 2015) pritožba utemeljeno opozarja, rok za pritožbo ni bil zamujen. V času sodnih počitnic namreč rok za vložitev pritožbe glede na določbo 83. člena ZS ne teče. Rok je namreč s 15. 7. 2015 prenehal teči in ni tekel do konca sodnih počitnic(1) .

7. Ker je sodišče prve stopnje pritožbo nepravilno zavrglo je s tem zagrešilo kršitev 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z določbo 1. odstavka 343. člena ZPP, saj je neupoštevanje obdobja sodnih počitnic pri štetju roka za vložitev pritožbe vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP, izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo.

8. Neutemeljena pa je pritožba, vložena zoper sklep z dne 24. 6. 2015, s katerim je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna za tožnika povrniti stroške postopka v višini 707,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

10. Tožniku je bila z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP 441/2010 z dne 2. 11. 2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč. V postopku je pooblaščenec priglasil stroške postopka, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo in odmerilo na podlagi določb Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08) v višini 707,03 EUR.

11. Glede na pritožbene navedbe je bila pritožba zoper sklep vložena iz razloga, ker je tožena stranka izpodbijala tudi sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o pravici do invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

12. Ker je bila tožena stranka s pritožbo zoper sodbo opr. št. XII Ps 1246/2014 z dne 12. 5. 2015 neuspešna, pritožbeno sodišče je namreč v bistvenih točkah potrdilo izpodbijano sodbo (razen glede spremembe v delu, ko tožniku pripada namesto pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, upoštevaje zakonske določbe, pravica do invalidske pokojnine, kar pa pomeni zgolj minimalen poseg v samo sodbo), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo stroškov naložilo toženi stranki, pravilna in zakonita. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP. Tožnik je namreč uspel v sporu in v tem primeru mu je tožena stranka tudi dolžna povrniti stroške postopka oziroma jih upoštevaje, da je bila tožniku dodeljena BPP, plačati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Sama višina oziroma odmera teh stroškov pa očitno, glede na pritožbene navedbe, med strankama ni sporna.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo stroškovni sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 6. 2015. (1) Glej sklep II Cp 3460/2009 z dne 26. 11. 2009